Prosilec - Policija
+ -Številka: 090-190/2014
Kategorije: Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval dokumente o zahtevah za izpis prometnih podatkov policistov v zvezi z dostopom do policijskih evidenc za določeno obdobje. Organ je prosilcu delno ugodil in mu posredoval dokumente, na katerih je prekril osebne podatke tistih policistov, ki so jih preverjali v zvezi z zakonitostjo obdelave podatkov v policijskih zbirkah. Prosilec se je na odločitev organa pritožil in navedel, da so policisti javni uslužbenci, zaradi česar njihovi osebni podatki niso varovani. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da gre v konkretni zadevi za osebne podatke javnih uslužbencev, ki niso v povezavi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato je organ ravnal pravilno, ko je navedene osebne podatke štel za varovane osebne podatke in jih ustrezno anonimiziralODLOČBA:Številka: 090-190/2014/2
Datum: 4. 9. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 in 50/2014; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 6. 8. 2014, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-72/2014/4 (20-10) z dne 1. 8. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 6. 8. 2014 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, št. 090-72/2014/4 (20-10) z dne 1. 8. 2014, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Organ je dne 11. 7. 2014 od prosilca prejel zahtevo za posredovanje:
1. števila podanih zahtev PU Novo mesto pristojni službi GPU UIT za izpis prometnih podatkov policistov v zvezi z dostopom do policijskih evidenc na podlagi 13. člena Pravilnika o hrambi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in o dostopu do policijskih zbirk podatkov (v nadaljevanju Pravilnik o hrambi podatkov), za časovno obdobje od 30. 4. 2011 do 28. 10. 2013, oz. tudi dalje, če je bila ta zakonska podlaga še uporabljena,
2. števila podanih zahtev PU Novo mesto pristojni službi GPU UIT za izpis prometnih podatkov policistov v zvezi z dostopom do policijskih evidenc na podlagi 11. člena Pravilnika o obdelavi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in o dostopu do policijskih zbirk podatkov (v nadaljevanju Pravilnik o obdelavi podatkov), za časovno obdobje od 29. 10. 2013 do 1. 7. 2014,
3. kopijo dokumentov oz. tovrstnih zaprosil PU Novo mesto v posamezni zadevi in odgovorov pristojne službe GPU UIT – v primeru pozitivnega odgovora brez prilog oz. izpisa prometnih podatkov (na elektronskem nosilcu podatkov – CD),
4. število podanih predlogov za uvedbo postopka o prekršku zoper javne uslužbence policije pristojnemu organu – Informacijskemu pooblaščencu, za časovno obdobje od 30. 4. 2011 do 1. 7. 2014 s strani PU Novo mesto oz. GPU SGDP SNNV ONVI, če je ta v nadaljevanju prevzel zadevo v obravnavo.
Prosilec nadalje navaja, da gre res za dokumente, v zvezi z notranjo komunikacijo pri organu, pri utemeljenosti obstoja navedene izjeme pa je treba opraviti še test škode. Zaprošeni dokumenti ne predstavljajo nič drugega kot to, kar določata navedena pravilnika (omogočiti rekonstrukcijo in preveritev postopkov in ukrepov, ki jih je v okviru posamezne naloge izvedla policija), zato ni mogoče trditi, da bi razkritje dokumentov povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Dokumenti sicer vsebujejo osebne podatke osebe, ki je opravila dostope do evidenc policije, policijskega inšpektorja, ki je pripravil zaprosilo oz. nanj odgovoril, direktorja PU oz. vodje posamezne pristojne službe policije. Vendar gre pri navedenih osebnih podatkih za osebne podatke javnih uslužbencev, ki pa na podlagi ZVOP-1 niso varovani osebni podatki, ker se pojavljajo v zvezi z njihovim delom.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-72/2014/4 (20-10), s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil na način, da se v dokumentih 2210-216/2011/10, 2210-213/2011/11, 2210-230/2011/14, 269-22/2011/2, 2210-4/2011/4, 260-30/2012/1, 260-48/2012/1, 269-1/2012/3, 260-10/2012/2, 260-2/2013/2, 260-17/2013/2, 260-27/2014/2, 071-1/2013/2, 071-5/2013/3 in 5, 260-1/2013/4, 071-4/2013/6, 0602-3/2013/4, 0602/-5/2013/2, 386-67/2012/3, 0602-15/2013/3, 0602-4/2014/3 in pripadajočih odgovorih Urada za informatiko in telekomunikacijo GPU prekrijejo:
- ime in priimek delavke policije in policistov, datum rojstva, CR številka in EMŠO policistov, ki so preverjali v evidencah policije,
- ime in priimek, datum rojstva, EMŠO in naslov prebivališča vpogledane osebe v evidencah policije,
- ime in priimek prijavitelja,
- registrska številka vozila vpogledanega v evidencah policije in
- tekst oz. navezne okoliščine na podlagi katerih je mogoče prepoznati konkretno osebo.
Organ je v obrazložitvi navedel, da je Policijska uprava Novo mesto v obdobju od 30. 4. 2011 do 1. 7. 2014 podala skupno sedemnajst (17) zahtev za izpit podatkov o dostopu do evidenc oz. policijskih zbirk podatkov. V enem primeru je PU Novo mesto vlogo občana za posredovanje osebnih podatkov odstopila Generalni policijski upravi – SGDP, v nadaljevanju pa je bilo PU Novo mesto naročeno, naj preveri upravičenost obdelave podatkov. V drugem primeru pa je na podlagi zahteve PU Celje preverila upravičenost obdelave osebnih podatkov in zoper policista podala predlog za uvedbo postopka o prekršku. V zahtevanem obdobju je v treh primerih podala predlog za uvedbo postopka o prekršku pristojnemu prekrškovnemu organu – Informacijskemu pooblaščencu. Glede na to, da dokumenti vsebujejo osebne podatke policistov in drugih javnih uslužbencev organ nadalje pojasnjuje, da v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določen delovno mesto. Organ na podlagi navedenega ugotavlja, da ime in priimek javnega uslužbenca oz. policistov, ki so navedeni v dokumentaciji, njihov naziv in delovno mesto ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Vsebujejo pa dokumenti osebne podatke delavke policije in policistov, ki so preverjali v evidencah policije (ime in priimek, datum rojstva, CR številka, EMŠO), osebne podatke vpogledanih oseb (ime in priimek, datum rojstva, EMŠO, naslov prebivališča), ime in priimek prijavitelja, registrska številka vozila vpogledanega v evidencah policije in tekst oz. navezne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče prepoznati konkretno osebo. Glede navedenih osebnih podatkov organ ugotavlja, da za razkritje osebnega podatka ne obstaja zakonska podlaga, zato ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke. Glede na možnost uporabe instituta delnega dostopa je organ omogočil dostop do zahtevanih informacij na način, da je varovane osebne podatke izločil iz dokumenta.
Prosilec je v pritožbi z dne 6. 8. 2014 navedel, da se zoper prejeto odločbo pritožuje v delu, v katerem je organ v posredovanih dokumentih prekril ime in priimek delavke policije in policistov, datum rojstva, CR številko in EMŠO policistov, ki so preverjali v evidencah policije. V odločbi organ namreč najprej ugotavlja, da ime in priimek javnega uslužbenca oz. policistov, ki so navedeni v dokumentaciji, njihov naziv in delovno mesto ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, hkrati pa organ v nadaljevanju ugotavlja nasprotno, in sicer da so podatki policistov in delavke policije, ki so preverjali v evidencah policije, varovani osebni podatki. Meni, da je sam izrek izpodbijane odločbe organa nejasen in v nasprotju z obrazložitvijo ter da prikriti osebni podatki policistov in delavke policije ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj so povezani z opravljanjem javne funkcije oz. delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom z dne 8. 8. 2014 odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu je organ še dodatno pojasnil, da so stališče prosilca o varovanih osebnih podatkih upoštevali, zato na dokumentih niso prekriti podatki o policistih, ki so dokumente pripravljali oz. podpisali (ime in priimek pripravljavca, ime in priimek, funkcija in naziv podpisnika dokumenta), prekriti pa so vsi podatki policistov, ki so konkretno preverjali v policijskih evidencah in v posredovanih dokumentih nastopajo v vlogi preiskovancev oz. morebitnih storilcev (osumljencev) prekrškov ali kaznivih dejanj, kar je po mnenju organa varovan osebni podatek po ZVOP-1, ne glede na dejstvo, da so javni uslužbenci.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec izpodbija odločbo organa v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do osebnih podatkov delavke policije in policistov, ki so preverjali v evidencah policije, zato o zavrnitvi dostopa do preostalih osebnih podatkov, navedenih v odločbi, Pooblaščenec ni odločal.
Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevani dokumenti sodijo v delovno področje organa, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in da se ti nahajajo v materializirani obliki.
Pooblaščenec se je nato v nadaljevanju osredotočil na ključno vprašanje – ali so osebni podatki policistov in delavke policije, ki so preverjali v evidencah policije in za katere je bil nato s strani PU Novo mesto zahtevan izpis prometnih podatkov (nadzor nad ustreznostjo preverjanja), varovani osebni podatki na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ali sodijo ti podatki med nevarovane osebne podatke javnih uslužbencev, na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, medtem ko tretji odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Pooblaščenec na tem mestu ugotavlja, da je nesporno, da so policisti in delavka policije javni uslužbenci, saj gre za posameznike, ki so sklenili delovno razmerje v javnem sektorju, prav tako ni sporno, da predstavljajo podatki o imenu in priimku, datumu rojstva, CR številki in EMŠO osebne podatke navedenih posameznikov.
Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da je bila odločitev organa, da se navedeni osebni podatki delavke policije in policistov prikrijejo, pravilna, saj posamezniki v zahtevanih dokumentih ne nastopajo kot javni uslužbenci, saj dokumenti niso nastali v okviru opravljanja njihovih nalog, temveč gre za posameznike, ki v dokumentih nastopajo v vlogi preiskovanih oseb, oz. osumljencev določenih prekrškov ali kaznivih dejanj. Položaj osumljenca ne predstavlja podatka, ki je povezan z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja uslužbenca ter s tem položajem tudi ni neposredno povezan. Položaj osumljenca je povezan s sumom, da je posameznik (javni uslužbenec ali katerakoli druga fizična oz. pravna oseba) storila nek prekršek ali kaznivo dejanje. Zgolj dejstvo, da je osumljenec sicer tudi javni uslužbenec še ne pomeni, da mu je mogoče odreči ustavno pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, kadar se tak javni uslužbenec znajde v predkazenskem postopku. Ker gre v konkretni zadevi za osebne podatke javnih uslužbencev, ki niso v povezavi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, je organ ravnal pravilno, ko je navedene osebne podatke štel za varovane osebne podatke in jih ustrezno anonimiziral.
Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka