Prosilec - Policija
+ -Številka: 090-187/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval dostop do statističnih podatkov v zvezi z zadevami, ki jih je organ obravnaval na območju Občine Piran v letu 2013 in 2014. Organ je z odločbo zahtevo prosilca zavrnil v delu, ki se nanaša na informacije, ki ne obstajajo v materializirani obliki. Zoper takšno odločitev je prosilec vložil pritožbo, ker je organ kršil določila ZDIJZ in so vsi zahtevani podatkih neposredno povezani z uradnim delom organa in ta z njimi nedvomno razpolaga. Pooblaščenec je pritožbo prosilca zavrnil, ker organ dejansko ne razpolaga z zahtevanimi informacijami in je odločil pravilno in zakonito.ODLOČBA:Številka: 090-187/2014/3
Datum: 8. 9. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odstavka 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 9. 7. 2014, št. 090-64/2014/5, Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 30. 6. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, in sicer je zahteval sledeče podatke o zadevah, ki jih je obravnaval organ na območju Občine Piran v letu 2013 in 2014 :
I. Koliko kršitev je bilo podanih zaradi hrupa med 22.00 in 6.00 uro s strani občanov zoper nosilce gostinskih dejavnosti ?
II. Koliko kazenskih sankcij je organ izrekal morebitnim kršiteljem zaradi hrupa v času opravljanja gostinske dejavnosti?
III. Koliko gostincev je imelo dovoljenje za podaljšan obratovalni čas?
IV. Koliko kazni je organ izrekel gostincem, ki so imeli odločbo o podaljšanem obratovalnem času, pa so se občani pritožili zaradi hrupa ?
V. Koliko je bilo teh ločeno na območju kraja Strunjan, Portorož, Lucija, Piran?
VI. Ali je organ Občini Piran v katerem primeru predlagal skrajšanje obratovalnega časa gostinca?
Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. 090-64/2014/5, z dne 9. 7. 2014, v točkah I, II, III, IV in V zavrnil, ker informacije, ki jih zahteva prosilec ne obstajajo v materializirani obliki. Organ ne razpolaga s podatkom, koliko kršitev zaradi hrupa je bilo podanih s strani občanov oz. koliko gostincev je imelo dovoljenje za podaljšanje obratovalnega časa. Na podlagi 123. čl. Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Ur. l. RS, št. 15/2013, v nadaljevanju ZNPPol) organ vodi različne evidence, poleg ostalih tudi evidenco prekrškov, katere vsebina je določena v 2 tč. 1. odst. 125. čl. ZNPPol. Policijska postaja Piran je v zahtevanem obdobju obravnavala več kršitev iz 8. čl. Zakona o varstvu javnega reda in miru (Ur. l. RS, št. 70/2006, v nadaljevanju ZJRM-1), vendar iz evidenc ni mogoče pridobiti podatka o kršiteljih pri opravljanju gostinske dejavnosti oz. tistih, ki so imeli odločbo o podaljšanem obratovalnem času oz. ločeno za območje kraja Strunjan, Portorož, Lucija in Piran. Na podlagi povedanega je organ zahtevo v tem delu zavrnil, saj podatki, ki jih prosilec zahteva, ne obstajajo. Nadalje je organ zahtevo v tč. VI delno zavrnil tako, da je prosilcu omogočil dostop s prekritimi varovanimi osebnimi podatki (delni dostop – 7. čl. ZDIJZ) do sledečih dokumentov Policijske postaje Piran:
- št. 061-1/2013/1 (3B692-3) z dne 13. 9. 2013,
- št. 321-43/2013/ (3B692-3) z dne 3. 5. 2013,
- št. 321-80/2013 (36692-3) z dne 19. 8. 2013.
Zoper odločbo organa je prosilec, dne 15. 7. 2014, pri Pooblaščencu vložil pritožbo, v kateri navaja, da ni zahteval nobenih osebnih podatkov posameznikov, niti policistov ali drugih javnih uslužbencev, ampak le podatke o številčnem stanju določenih postopkov v letu 2013 in 2014. Organ je kršil določila ZDIJZ. Vsi zahtevani podatkih so neposredno povezani z uradnim delom organa in ta z njimi nedvomno razpolaga v okviru svojih pristojnosti. Obstajajo namreč vsakodnevna poročila o opravljenem delu policijskih patrulj ter izpisi OKC. Nekatere od teh, ki so se nanašale na prijave kršitve hrupa je prosilec prejel v postopku pritožbe zoper delo policistov PP Lucija in jih lahko na zahtevo Pooblaščenca dostavi.
Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, z dne 4. 8. 2014, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pooblaščenec je dne 5. 9. 2014 opravil pogovor z organom, ki je pojasnil, da vsaka policijska enota vodi svojo evidenco. Ko se zgodi nek dogodek, se ga zavede v dnevnik dogodkov in uradna oseba, ki je bila na kraju dogodka poda poročilo o dogodku, poleg tega pa se vodi tudi evidenca prekrškov. Dnevnik, poročila in evidenca so sicer elektronizirani, vendar sistem ne omogoča, da bi se v bazi iskalo z iskalnimi nizi, ki bi ustrezali vprašanjem prosilca. Brskalnik namreč omogoča le iskanje z iskalnimi nizi v skladu z 124. In 125. čl. ZNPPol. Povedano drugače, z iskalnim nizom kršitev javnega reda in miru, je mogoče najti dokumente o vseh kršitvah javnega reda in miru (v nadaljevanju: kršitve JRM), ni pa mogoče podrobnejše iskanje npr. kršitev JRM, ki so se zgodile v času med 22.00 in 6.00 ali kršitev JRM v času opravljanja gostinske dejavnosti ali kršitev JRM, ki so jih storili gostinci, ki so imeli odločbo o podaljšanem obratovalnem času. Glede na navedeno tudi ni mogoče iskanje s še podrobnejšim iskalnim nizom glede na posamezna področja oz. kraj dogodka. Organ nadalje pojasni, da bi prosilcu lahko podal odgovore na vprašanja le v primeru vsebinske študije in podrobne analize dnevnikov dogodkov in poročil uradnih oseb. Organ nadalje pojasni tudi, da ne vodi evidence o podatkih, kateri in koliko gostincev ima dovoljenje za podaljšan obratovalni čas, ker dovoljenja izdaja in nadzira Občina.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pojem informacije javnega značaja:
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Policijo, ki je nedvomno dolžna delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. člena ZDIJZ.
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oziroma definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja, kot izhaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, Pooblaščenec ugotavlja, da je delovno področje organa urejeno v 34. čl. Zakona o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/05- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami, v nadaljevanju ZDU-1) in podrobneje v Zakonu o policiji (Ur. l. RS, št. 66/09 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami, v nadaljevanju ZPol), ki v 3. čl. določa, da so naloge policije varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov, vzdrževanje javnega reda, nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet, varovanje državne meje in opravljanje mejne kontrole, opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih, varovanje določenih oseb, organov, objektov in okolišev, varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov, če z zakonom ni drugače določeno in izvajanje drugih nalog. Širše oz. celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Upoštevaje navedeno vse zahtevane informacije nedvomno spadajo v delovno področje organa.
Glede zahteve prosilca v tč. I, II, III, IV in V je Pooblaščenec v pritožbenem postopku ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga. V izpodbijani odločbi je organ namreč navedel, da s temi informacijami ne razpolaga. Pooblaščenec je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in razgovora z organom ugotovil, da organ vodi evidenco prekrškov, ki je dostopna preko aplikacije STAI, vendar brskalnik omogoča le iskanje z vnaprej predvidenimi iskalnimi nizi v skladu z 124. In 125. čl. ZNPPol, ne pa tudi z iskalnimi nizi ki bi ustrezali vprašanjem prosilca. Tako z brskalnikom iz baze ni mogoče pridobiti le kršitev JRM, ki so se zgodile v času med 22.00 in 6.00 ali kršitev JRM v času opravljanja gostinske dejavnosti ali kršitev JRM, ki so jih storili gostinci, ki so imeli odločbo o podaljšanem obratovalnem času, ali kršitev JRM, ki vsebujejo zgoraj navedene okoliščine in so se zgodile v različnih krajih. Najti je mogoče le dokumente o vseh kršitvah JRM v določenem obdobju. Organ bi prosilcu lahko podal odgovore na vprašanja le v primeru vsebinske študije in podrobne analize dnevnikov dogodkov in poročil uradnih oseb. Evidence o podatkih, kateri in koliko gostincev ima dovoljenje za podaljšan obratovalni čas organ nima, ker dovoljenja izdaja in nadzira Občina. Pooblaščenec nima razloga, da ne bi verjel navedbam organa, ki so prepričljive in logično argumentirane ter glede na navedeno ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z zahtevanimi informacijami.
Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je Pooblaščenec pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav.
raziskovalec Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
pooblaščenka