Prosilec - Mestna občina Ljubljana
+ -Številka: 090-182/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval podatek, koliko sredstev organ nameni za vzdrževanje zasebnih površin. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da z dokumenti ne razpolaga. Prosilec je v pritožbi navedel, da je večkrat zasledil, da organ izvaja košnjo na otroških igriščih in zelenicah, ki so v zasebni lasti, zato želi podatek o tem, koliko proračunskih sredstev se za takšno vzdrževanje nameni. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku opravil ogled in camera pri organu in ugotovil, da organ vodi račune, ki zajemajo celotno površino, kjer so bila opravljena dela tistega meseca, ugotovil je tudi, da iz računov ni razvidno katere parcele so se vzdrževale in ali so v lasti organa ali ne. Da bi organ prišel do podatka, kot ga zahteva prosilec, bi moral iz obstoječih podatkov opraviti različne izračune, s čimer bi moral izdelati nov dokument. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in ni dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostil zahtevi prosilca. Ker je Pooblaščenec ugotovil, da organ ne razpolaga s podatkom, koliko sredstev namenja za vzdrževanje »javnih površin v zasebni lasti«, je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa prve stopnje.
ODLOČBA:Številka: 090-182/2014/6
Datum: 18. 9. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP2, 23/14 in 50/14, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, Trg mladinskih delovnih brigad 7, 1000 Ljubljana, št. 090-44/2014-2 z dne 22. 7. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, št. 090-44/2014-2 z dne 22. 7. 2014, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 23. 6. 2014 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer je zahteval podatek o sredstvih, ki jih organ namenja vzdrževanju površin, ki so v zasebni lasti. Navaja, da je splošno znano, da je velik del površin, ki bi sicer morale biti v javni oziroma občinski lasti (parki, zelenice, otroška igrišča, parkirišča, pešpoti, ceste, ipd.), na območju Mestne občine Ljubljana, v zasebni lasti. Nekatere od teh površin se redno vzdržujejo, pri čemer vzdrževanje (po razpoložljivih podatkih) financira organ iz sredstev mestnega proračuna. Gre za košnjo trave, obrezovanje drevja, pluženje in posipanje pešpoti in cest, postavljanje klopi, vzdrževanje infrastrukture, ipd. Prosilec navaja, da tem opravilom sicer ne nasprotuje, meni pa, da bi stroški vzdrževanja morali bremeniti lastnike. Meni, da je financiranje vzdrževanih javnih površin, katere si po nenavadnih kriterijih in na spornih pravnih podlagah lastijo nekateri iznajdljivi posamezniki, neupravičeno in za proračun škodljivo. Kot občan želi izvedeli, koliko proračunskih sredstev je bilo za to namenjenih od leta 2000 do danes.
Organ je z odločbo št. 090-44/2014/2 z dne 22. 7. 2014 zahtevo prosilca v celoti zavrnil, z obrazložitvijo, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga.
Prosilec je v pritožbi z dne 25. 7. 2014 navedel, da je enako zahtevo naslovil na organ že leta 2012 in jo je organ že tedaj zavrnil z navedbo, da ne vzdržuje površin v zasebni lasti. Pooblaščenec je takratnim navedbam organa pritrdil. Odtlej je prosilec na terenu opazoval košnjo zasebnih površin (zelenic, parkov, otroških igrišč), ki so jo izvajali uslužbenci JP Snaga, ki sodi med javna podjetja pod okriljem organa in se financira iz občinskega proračuna. To pomeni, da se zasebne površine nedvomno vzdržujejo z javnimi sredstvi. V zvezi s tem vprašanjem se je 10. 9. 2013 obrnil na vodjo DE Urejanje in čiščenje zelenih javnih površin pri Snagi, od katerega je prejel odgovor, da se zavedajo problema, zato so letos začeli ažuriranje baze podatkov. Tam, kjer so samo zelenice, jih bodo nehali vzdrževati, kjer pa je površina v sklopu otroških igrišč, pa bodo počakali na dokončno odločitev mestnega oddelka OGDP. Slednje po mnenju prosilca potrjuje njegove navedbe iz zahteve. Glede na to, da se košnja zasebnih površin nadaljuje tudi v letu 2014, je v zahtevi navedel nekaj zemljišč s parcelnimi številkami in lastniki ter datume, ko je bila košnja opravljena. Vzdržujejo se tudi druge zasebne površine, vendar tam datuma pomladne košnje, ki je večinoma že opravljena, ni uspel evidentirati. Vse te površine se kosi večkrat letno. Organ, kljub očitnemu dejstvu, da je velik del površin, ki naj bi služile javnemu dobru, v zasebni lasti, ne želi posredovati stroška vzdrževanja teh površin.
Organ je z dopisom št. 090-44/2014-4 z dne 1. 8. 2014 pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu.
Z dopisom št. 090-44/2014-6 z dne 2. 9. 2014 je organ še pojasnil, da v skladu z Odlokom o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin zagotavlja opravljanje obvezne gospodarske javne službe urejanja in čiščenja občinskih cest in urejanja in čiščenja javnih zelenih površin v obliki javnega podjetja. Izvajalec obvezne gospodarske javne službe je Snaga, javno podjetje d.o.o. Organ z navedenim javnim podjetjem, na podlagi omenjenega odloka in na podlagi izvedbenega programa vzdrževanja javnih zelenih površin na območju Mestne občine Ljubljana, za posamezno leto sklepa letne pogodbe, predmet katerih je tudi urejanje in čiščenje javnih zelenih površin. Iz izvedbenega programa izhaja, katere javne zelene površine vzdržuje organ, in sicer:
- mestni parki (podatki se vodijo po lokaciji in po površini),
- mestne zelene površine (podatki se vodijo po ulicah in po površini) in zelene površine na otroških igriščih (podatki se vodijo po ulicah oziroma območjih in po površini),
- oprema na igriščih in v parkih,
- cvetoče grede in korita,
- vzdrževanje mestnega drevja,
- parkovni gozd,
- nepredvidena dela.
Izvajalec javne službe organu mesečno izdaja obračune za urejanje in čiščenje javnih zelenih površin. Organ ima (oz. je imel) za plačilo navedenih obračunov zagotovljena sredstva v vsakoletnem proračunu. Ker so predmet opravljanja obvezne gospodarske javne službe javne zelene površine in ne površine v zasebni lasti, organ ne razpolaga z dokumentacijo, ki jo je zahteval prosilec.
Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je Pooblaščenec dne 18. 9. 2014 v prostorih organa opravil ogled in camera, pri čemer je organ še dodatno pojasnil, da od pogodbenega izvajalca JP Snaga d.o.o. vsak dan prejme najavo del, ki se bodo tega dne opravljala na terenu. Na osnovi dejansko opravljenih del organ naknadno prejme dnevnik opravljenih del, ki je podlaga za izstavitev mesečnega računa za vsa opravljena dela. Pooblaščenec je vpogledal v račun in ugotovil, da iz računa izhaja specifikacija postavk za dela po sklopih, določenih v Izvedbenem programu (npr. sklop 2: mestne zelene površine). Ta sklop je v računu nadalje podrobneje razdeljen na: ročno pobiranje smeti po zelenicah, praznjenje košev, strojna in ročna košnja trave, čiščenje pokošenih površin in ostalo. Na vseh postavkah je zajeta celotna površina, kjer so bila opravljena dela tistega meseca. Iz računa za mesec maj 2014 je tako razvidno, da je bila strojna in ročna košnja trave na ravnini (4x letno) izvedena na površini 361.178 m2, po določen ceni z obračunanim davkom. Iz računa ni razvidno, katere parcele so se kosile in ali so v lasti organa ali ne. Da bi organ »prišel« do podatka, koliko sredstev je bilo namenjenih za vzdrževanje točno določenega otroškega igrišča, bi moral sam ročno izračunati, glede na cene iz veljavnega cenika in glede na površino določenih delov igrišča (travnata, peščena, tlakovana površina, število košev…), koliko je bilo za posamezna dela porabljenega denarja in potem to preračunati glede na konkretno zahtevo prosilca za določeno obdobje. Organ evidence na način, kot to zahteva prosilec (po posamezni parceli ali po posameznem igrišču oz. zelenici), namreč ne vodi. Glede zemljišč, ki jih je prosilec navedel v zahtevi, oz. pritožbi, je organ še pojasnil, da poteka sodni spor glede lastninske pravice in določitve pripadajočih zemljišč večstanovanjskim stavbam. Organ je pojasnil, da na območju Šiške vzdržuje le otroška igrišča, ki so pomembna za prebivalce Šiške in je tam velik javni interes. Če bi vzdrževanje tega opustili, bi bila neurejenost zelo velika.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati, in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ ter da zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja.
Ker se je organ skliceval na to, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo treba v pritožbenem postopku razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ v svojih evidencah ne vodi stroškov, ki jih je imel z vzdrževanjem posamezne nepremičnine ali posamezne zelenice oz. otroškega igrišča, temveč vodi le zbirne, mesečne račune, iz katerih so razvidni celotni stroški po posameznih postavkah, ki zajemajo vsa opravljena dela tistega meseca. Iz računa niso razvidni podatki o nepremičninah, na katerih so bile storitve opravljene, niti o lastništvu posamezne nepremičnine. Organ bi za izračun stroškov za vzdrževanje posameznega otroškega igrišča moral sam preračunati, glede na veljavni cenik in glede na površino določenih delov tega igrišča (travnata, peščena, tlakovala površina, število košev, itd.), kolikšen del skupnih mesečnih stroškov je bilo namenjenih za vzdrževanje konkretnega otroškega igrišča. Organ evidence na tak način ne vodi, prav tako ne vodi posebne evidence o porabi stroškov za vzdrževanje tistih javnih površin, ki so v zasebni lasti. Na podlagi zgoraj navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi izkazoval, kolikšen del proračunskih sredstev je bil namenjen vzdrževanju javnih površin, ki so v zasebni lasti.
Na tem mestu Pooblaščenec še pojasnjuje, da ZDIJZ ne varuje pravice prosilca do pridobivanja odgovorov na vprašanja, ampak le pravico zahtevati dokument, ki se že nahaja v materializirani obliki. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in ni dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostil zahtevi prosilca. Slednje pomeni, da organ ni dolžan izdelati dokumenta, v katerem bi preračunal, kolikšna je površina vzdrževanih površin v zasebni lasti, katera dela so bila na teh površinah opravljena in na podlagi veljavnega cenika izdelati poseben izračun stroškov povezanih s temi nepremičninami. Pooblaščenec še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zaradi česar pogoji za obstoj informacije javnega značaja glede teh dokumentov niso izpolnjeni. Izpodbijana odločba organa je pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa prve stopnje.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka