Prosilec - Sodni svet
+ -Številka: 090-181/2014
Kategorije: Kršitev postopka, Osebni podatek, Ali dokument obstaja
POVZETEK:Organ je delno zavrnil zahtevo prosilca za dostop do več dokumentov, povezanih z opravljanjem sodniške funkcije dveh sodnic. Pooblaščenec je ugotovil, da se organ niti v izreku niti v obrazložitvi ni opredelil do vseh zahtevanih informacij javnega značaja. Glede dokumentov, do katerih je dostop dovolil, organ ni pojasnil, katere konkretne podatke je prekril kotvarovane osebne podatke. Organ je navedel, da z delom zahtevanih dokumentov ne razpolaga, vendar ni določno navedel, za kateri del gre. Takšne odločbe se ni dalo preizkusiti, zato je Pooblaščenec odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. ODLOČBA:Številka: 090-181/2014/2
Datum: 10. 11. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 21. 7. 2014 zoper odločbo Sodnega sveta, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 2/14-61 z dne 27. 6. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in odločba Sodnega sveta št. 2/14-61 z dne 27. 6. 2014 se odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca z dne 20. 3. 2014, ki je bila dopolnjena dne 15. 5. 2014, odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Organ je dne 20. 3. 2014 prejel zahtevo prosilca in dne 15. 5. 2014 še dopolnitev te zahteve. Prosilec je zahteval vpogled in fotokopije (po vpogledu) listin, ki izkazujejo in se nanašajo na:
- celovito delo sodišč in obravnavano organa po Zakonu o sodiščih oz. po Sodnem redu, od predloga Državnemu zboru za imenovanje na sodniško funkcijo do nadzora dela sodnic … in …;
- razpisane in preklicane obravnave sodnice …, predodelitev kazenske zadeve sodnici …, predodelitev vseh drugih kazenskih zadev v obdobju predodelitve sodnici … s strani sodne uprave, disciplinskih postopkov, ukrepov, premestitev, razrešitev za celotno obdobje dela sodnic … in …;
- delo sodne uprave v pravdnem postopku III P 3083/2010 in kazenskem postopku IV K 85253/2010 za določena časovna obdobja (1. v času poteka sodnih aktivnosti sodnic; 2. v obdobju seznanitve sodne uprave in pooblaščenke z ravnanji sodnic že v času tekočih pravdnih zadev in kazenske zadeve; 3. v obdobju po uradnih zaznamkih policistov in poročilih policije na ODT v navedeni pravdni in kazenski zadevi), ki izkazujejo delo, obravnave, ocene in vzroke preklicane obravnave, vzroke premestitev, čas premestitve, izvedene ukrepe za sodnico … ob opravljanju sodniške službe v času opravljanja sodniške funkcije na kazenskem oddelku v zadnjem letu pred premestitvijo na pravdni oddelek sodišča, v času tekoče pravdne zadeve motenjske tožbe od 2010, v času seznanitve sodne uprave glede tekoče pravde z ravnanji sodnice … ter v obdobju obravnave s strani policije, do odstavitve.
Prosilec je navedel, da je sodnica v pravdni zadevi III P 3083/2010 protizakonito, zavestno in namenoma zavlačevala in preklicala obravnavo, sodelovala pri preprečevanju dokazovanja in storila več kaznivih dejanj po prvem odstavku 288. člena KZ-1. V zadevi je odločalo Višje sodišče opr. št. I Cp 1077/2013 v sestavi sodnikov …, … in …. Prosilec je zato zahteval tudi:
- ocene omenjenih višjih sodnikov in listine, ki izkazujejo, kako so glasovali višji sodniki v zadevi sodbe Višjega sodišča I Cp 1077/2013;
- katerekoli druge listine, nastale ob katerihkoli sproženih postopkih po uradni dolžnosti na Višjem sodišču v Ljubljani oz. pri organu v zvezi s sodnico … in v zvezi z odločitvami sodne uprave o navedenih višjih sodnikih, ki so po mnenju prosilca zavestno sledili omenjenim kršitvam sodnice …;
- listine, ki izkazujejo delo, obravnave, ocene, vzroke premestitev, čas premestitve, izvedene ukrepe za sodnico … ob opravljanju sodniške službe v času opravljanja sodniške funkcije na kazenskem oddelku v zadnjem letu pred premestitvijo na pravdni oddelek sodišča, v času tekoče navedene kazenske zadeve, v času seznanitve sodne uprave z ravnanji sodnice … v tekoči kazenski zadevi, v obdobju obravnave s strani policije, do premestitve na pravdni oddelek.
Prosilec meni, da sodnica v kazenski zadevi IV K 85253/2010 ob predodelitvi in zavlačevanju ni opravila preverb v skladu z ZKP, zavestno in načrtovano ponaredila zapisnik s prve obravnave, policistu v uradnem zaznamku lažno navedla, da naj bi opozorila obdolženca in zagovornika na možnost ugovora pravne narave, podtaknila zapisnik z lažno podtaknjeno izjavo o možnosti ugovora pravne narave v podpis in zlorabila zaupanje udeležencev in prisotnih prič. O zlorabah sodnice … sta po mnenju prosilca vedela sodna uprava in Višje sodišče (opr. št. II Kp 85253/2010), ki je odločalo v sestavi sodnikov …, … in …. Prosilec je zato zahteval tudi
- ocene omenjenih višjih sodnikov in listine, ki izkazujejo, kako so glasovali višji sodniki v zadevi sodbe;
- katerekoli druge listine, nastale ob katerihkoli sproženih postopkih po uradni dolžnosti na Višjem sodišču v Ljubljani oz. pri organu s sodnico … in v zvezi z odločitvami sodne uprave o navedenih višjih sodnikih, ki so po mnenju prosilca zavestno sledili omenjenim kršitvam.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 2/14-61 z dne 27. 6. 2014. V izreku odločbe je navedel, da se zahtevi prosilca za dostop do prepisov predlogov za izvolitev … in … v sodniško funkcijo delno ugodi na način, da se prosilcu dostavi zahtevani dokument, vendar se iz njega izloči varovane osebne podatke. Zahteva prosilca se zavrne v delu, ki se nanaša na dokumente, ki predstavljajo poslovanje Okrajnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca v osmih točkah in navedel, da je zahtevo prosilca za vpogled in fotokopiranje obravnaval kot izročitev prepisa. V zvezi z vsebino, ki jo je organ označil kot prvo točko zahteve (listine, ki izkazujejo in se nanašajo na celovito delo sodišč in obravnavno Sodnega sveta po Zakonu o sodiščih in po Sodnem redu, od predloga Državnemu zboru Republike Slovenije za imenovanje na sodniško funkcijo do nadzora sodničinega dela (… in …)) je organ pojasnil, da je iz zahteve razvidno, da prosilec zahteva listine, ki se nanašajo na sodnici … ter …, in sicer od predloga Državnemu zboru RS za imenovanje v sodniško funkcijo do nadzora sodničinega dela. Organ razume, da prosilec zahteva predlog za izvolitev … v sodniško funkcijo, predlog za izvolitev … v sodniško funkcijo ter odločbo o prenehanju sodniške funkcije …. Na podlagi 44. člena ZUP je organ obe udeleženki z dopisoma z dne 6. 6. 2014 pozval, da se, če imata interes, vključita v postopek kot stranski udeleženki ter da podata pisno izjavo, ali vročitev zahtevanih dokumentov predstavlja katero izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 6. členu ZDIJZ. … je v odgovoru z dne 23. 6 2014 pojasnila, da se s podajo zahtevane informacije, ki se nanaša na njen predlog za izvolitev v sodniško funkcijo, strinja, pri čemer pa je treba upoštevati omejitve vpogleda v njene osebne podatke. … odgovora ni podala v postavljenem roku. Organ je povzel 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter 1. in 2. točko 6. člena ZVOP-1 ter navedel, da oba predloga vsebujeta osebne podatke. Ti podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je bilo treba, pred vročitvijo, iz zahtevanih dokumentov izločiti varovane osebne podatke. Organ je zato iz prepisa predloga za izvolitev sodnice … št 1/12-2 z dne 26. 1. 2012 izbrisal tretji odstavek obrazložitve, iz prepisa predloga za izvolitev sodnice … št. 1/07-94 z dne 31. 5. 2007 pa tretji, četrti in šesti odstavek obrazložitve. Utemeljenost zahteve za izročitev prepisa odločbe o prenehanju sodniške funkcije … št. 2/13-190 z dne 16. 5. 2013 je organ že obravnaval, zato ni predmet tega postopka. Organ je navedel, da se ostale zahteve prosilca, ki jih je v obrazložitvi povzel v točkah od 2. do 8., nanašajo na dokumente, ki predstavljajo poslovanje sodne uprave Okrajnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani. Po določbah Sodnega reda (Ur. l. RS, št. 17/95 s spremembami in dopolnitvami) poslovanje v zadevah sodne uprave in v posameznih vrstah zadev ni v pristojnosti organa, pač pa v pristojnosti sodišč. Vsi dokumenti, ki sta jih pri svojem poslovanju v posameznih vrstah zadev in vodenju sodne uprave izdali navedeni sodišči, tako ne izvirajo iz delovnega področja organa in slednji z njimi tudi ne razpolaga. Na koncu je organ navedel, da je v preostalem delu zahteva kljub dopolnitvi pavšalna in iz nje ni razvidno, ali se nanaša tudi na druge dokumente in na katere. Organ je zahtevo v točkah od 2. do 8. zavrnil.
Prosilec je v pritožbi, ki jo je organ prejel dne 21. 7. 2014, navedel, da vlaga pritožbo zoper celotno odločbo, še posebej zato, ker mu organ ni omogočil vpogleda v originalne listine. Pritožbo vlaga zoper vse tri točke izreka:
- pod točkama I. in II. organ ne navaja, na katere listine se nanaša delna ugoditev in izrek je nejasen, nedefiniran, v nasprotju s II. točko in v nasprotju z obrazložitvijo;
- v obrazložitvi organ določno navaja, s katerimi dokumenti organ razpolaga, vendar nato ne omogoči vpogleda v vse originalne listine in ne posreduje fotokopij vseh originalnih listin;
- delna ugoditev je nepopolna, nesmiselna, nepravilna in v nasprotju z obrazložitvijo;
- organ ni odločal v skladu z zahtevo prosilca, tj. da se mu omogoči vpogled v vso originalno dokumentacijo (in fotokopije ob vpogledu), ki se nanaša na celovito delo organa od predloga oz. prijave na mesto sodnika, predloga Državnemu zboru za opravljanje sodniške funkcije, premestitev, predlogov za premestitev, vzrokov za premestitev, ukrepov, obravnave, razrešitev s funkcije sodnika itn. za sodnici … in …, posebej v zadevah III P 3083/2010 in v kazenski zadevi IV K 85353/2010;
- kopije listin z dne 31. 5. 2007, dne 16. 5. 2013 in dne 26. 1. 2012 so prilagojene, ker manjkajo odstavki in ne vsebujejo zatemnjenih delov, ki se nanašajo na osebne podatke;
- organ ni odločal, ni omogočil vpogleda, niti ni posredoval listin, ki so nastale ali jih je prejel od drugega organa ali izdelal v sodelovanju z drugim organom, predvsem od sodne uprave, Vrhovnega oz. Višjega sodišča, okrajnega in okrožnega sodišča ter sodnic … in …;
- organ nejasno in neutemeljeno navaja, da je utemeljenost zahteve o prenehanju sodniške funkcije sodnice … št. 2/13-190 z dne 16. 5. 2013 že obravnaval, ni pa konkretiziral vsebine obravnave in relevantnih listin in ni odločal in o odločitvi kakorkoli seznanil prosilca.
V nadaljevanju je prosilec navedel, da mu ni omogočen vpogled v originalne listine in mu niso posredovane fotokopije listin personalnega sveta Okrožnega sodišča iz leta 2007, ocene podpredsednice Delovnega in socialnega sodišča, Pd vpisniki, listine, na podlagi katerih je bila postavljena na mesto sodnice v letu 2004, listine sodnice …, poslane Sodnemu svetu, listine personalnega sveta Višjega sodišča in listine ter sklepi personalnega sveta Vrhovnega sodišča, mnenja vodje pravdnega oddelka Okrajnega sodišča v Ljubljani, pritožbene listine sodnice …, poročilo o službenem nadzoru o delu sodnice …, ocene Sodnega sveta, listine, ki izkazujejo podlago premestitve, predlogov, ocene iz Delovnega in socialnega sodišča, kazenskega in pravdnega oddelka Okrajnega oz. Okrožnega sodišča, listine vzrokov premestitve ali prijav z enega na drugo sodišče v zadevah razrešitve in premestitev iz delovnega na okrajno oz. tri različne oddelke sodišča v zadevi sodnice …. Prosilec je navedel tudi, da mu ni omogočen vpogled v originale listine in mu niso posredovane fotokopije listin na razpisana sodniška mesta na okrajnem sodišču od prvega nastopa sodnice … na kazenskem oddelku sodišča (pred letom 2012), mnenja predsednice okrajnega sodišča o dokončnem delu ob prijavi na razpis glede na njeno delo na kazenskem oddelku, ocene dela sodne uprave na kazenskem oddelku in glede na obravnavo s strani policije, pred premestitvijo na pravdni oddelek v letu 2012 in nasploh, listine in predlogi sodne uprave in organa(ov) od prvega dne nastopa sodniške službe, opravljanja dela na kazenskem oddelku, vzrok in nato ob premestitvi na pravdni oddelek, ocen dela in ukrepov v zadevi sodnice ….
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 3/14-394 z dne 22. 7. 2014, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz pritožbenih navedb izhaja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti. Po preučitvi vsebine izpodbijane odločbe je Pooblaščenec ugotovil, da se organ niti v izreku niti v obrazložitvi ni opredelil do vseh zahtevanih informacij javnega značaja. Organ se namreč glede večine zahtevanih informacij javnega značaja sploh ni spustil v vsebinsko obravnavo. Konkretno se je opredelil le glede dveh predlogov za izvolitev (pri čemer pa ni pojasnil, katere konkretne podatke je prekril kot izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) in do odločbe o prenehanju sodniške funkcije (pri čemer je zatrjeval, da to ni predmet tega postopka, ker je zahtevo za prepis tega dokumenta že obravnaval, te navedbe pa organ ni z ničemer konkretiziral - ni navedel kdaj, v kateri zadevi in kako je odločil. Glede tistih delov zahteve prosilca, ki jih je organ povzel pod zaporednimi številkami od 2. do 8., je zgolj pavšalno navedel, da predstavljajo poslovanje sodne uprave Okrajnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani, ter da z njimi ne razpolaga. Poleg tega je organ glede omenjenih točk navedel, da je zahteva v preostalem delu pavšalna in iz nje ni razvidno, ali se nanaša tudi na druge dokumente in na katere. Organ torej ni navedel, kateri določno opredeljeni dokumenti so bili predmet njegove presoje, niti dokumentov ni natančno proučil z vidika izjem od prostega dostopa (v izpodbijani odločbi je organ zgolj na splošno zatrjeval izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Če organ v obrazložitvi odločbe ne pojasni, kateri dokumenti so bili predmet njegove presoje, oz. katere podatke je na zahtevanih dokumentih prekril, odločba ne more biti preizkušena, saj zgolj s povzemanjem zahteve prosilca obrazložitev ni popolna. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku.
Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. členu). V skladu z 214. členom ZUP mora obrazložitev odločbe vsebovati:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je to oprto;
3. razloge, odločilni za presojo posameznih dokazov;
4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
V konkretnem primeru obrazložitev nima vseh potrebnih sestavin, zaradi česar je pomanjkljiva in odločbe ni mogoče preizkusiti, kar pomeni, da je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Pooblaščenec je zato moral izpodbijano odločbo odpraviti. Pooblaščenec je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in zato postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijana odločba ne da preizkusiti zlasti zaradi neutemeljene obrazložitve, ki je ostala zgolj na deklaratorni ravni, je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo in pri katerem se vsaj del zahtevane dokumentacije tudi nahaja.
V ponovljenem postopku je organ dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih zahteva prosilec, so predmet presoje. Glede na to, da je organ že v izpodbijani odločbi navedel, da iz zahteve ni razvidno, ali se nanaša tudi na druge dokumente in na katere, bo organ to lahko naredil šele, ko bo na ustrezen način pozval prosilca za dopolnitev zahteve. Organ je sicer prosilca že pozval na dopolnitev z dopisom št. 6/14-12 z dne 28. 3. 2014, vendar ta poziv ni bil ustrezen. Organ je namreč samo citiral 4. člen ZDIJZ in prosilca pozval, da »zahtevo dopolni na način, da natančno navede, katere dokumente zahteva«. Organ mora v primeru, ko je zahteva prosilca nepopolna in je zaradi tega ne more obravnavati, prosilca pozvati, da jo v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, dopolni (prvi odstavek 18. člena). Pooblaščenec poudarja, da drugi odstavek 18. člena ZDIJZ zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Ob generalni zahtevi po »ustrezni pomoči« ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu nuditi pomoč. Kljub temu ni nobenega dvoma, da je organ v primeru, ko meni, da zahteva ni dovolj opredeljena, da bi jo bilo mogoče obravnavati, zavezan na formalen (npr. pisno ali z vabilom, da prosilec pride v prostore organa) ali manj formalen (npr. po telefonu) način vzpostaviti stik s prosilcem in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve. Organ v dopisu št. 6/14-12 z dne 28. 3. 2014 prosilca ni napotil na ustrezen popravek oziroma dopolnitev zahteve oziroma mu ni nudil prav nobene pomoči v smislu drugega odstavka 18. člena ZDIJZ. Iz dokumentacije v obravnavani zadevi očitno izhaja, da organ ni ravnal skladno z drugim odstavkom 18. člena ZDIJZ, saj ni aktivno pripomogel k ustrezni dopolnitvi zahteve. Čeprav je organ menil, da iz zahteve ni razvidno, na katere dokumente se nanaša, prosilca ni seznanil z vsemi okoliščinami, na podlagi katerih bi prosilec lahko ustrezno dopolnil zahtevo. Poziv za dopolnitev vloge št. 6/14-12 z dne 28. 3. 2014 zato ne vsebuje konkretne pomoči, ki jo je organ dolžan nuditi na podlagi drugega odstavka 18. člena ZDIJZ. Zato mora organ v ponovljenem postopku najprej prosilca pozvati na dopolnitev zahteve in mu pri tem nuditi konkretno pomoč (npr. prosilcu mora navesti, s katerimi konkretnimi dokumenti razpolaga v zvezi s postopkom postopka izvolitve sodnice ali v zvezi s postopkom nadzora nad delom sodnice, in nato prosilca pozvati, da pojasni, katere izmed teh konkretnih dokumentov želi prejeti). Pooblaščenec pri tem poudarja, da morajo biti zahtevane informacije opisane tako natančno, da organ zahtevo lahko obravnava (primerna stopnja določnosti), to pomeni, da prosilcu zahtevane informacije ni treba povsem določno identificirati. Organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde, pa čeprav ima zaradi tega več dela. Organ tudi ne sme zahtevati podatkov, kot so npr. opravilne številke spisov, saj je to njegova interna šifra, ki zunanjim subjektom ni nujno znana. Tudi natančni datumi ali zaporedne številke niso nujno potrebni podatki, če prosilec okvirno navede dovolj omejeno časovno obdobje ali druge podatke za iskanje. ZDIJZ torej nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta bi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja. Če prosilec ne ve, s katerimi dokumenti organ razpolaga, in zato ne more zahtevati točno določenega dokumenta, mu mora organ dati na razpolago vse dokumente, ki se na določeno vprašanje nanašajo.
Ko bo organ razčistil, katere dokumente želi prosilec prejeti, mora v obrazložitvi odločbe natančno pojasniti, s katerimi dokumenti organ dejansko razpolaga in s katerimi ne. Glede tistih dokumentov, s katerimi organ ne razpolaga in se nanašajo na delovno področje drugega organa, je organ dolžan zahtevo prosilca v tem delu odstopiti pristojnemu organu in o tem obvestiti prosilca (20. člen ZDIJZ). Če organ ugotovi, da zahtevana informacija javnega značaja sploh ne obstaja, mora v tem delu zahtevo prosilca zavrniti z odločbo (drugi odstavek 22. člena ZDIJZ), pri čemer mora tako v obrazložitvi kot v izreku določno opredeliti, na kateri del zahteve se nanaša ta del odločitve organa. Glede na to, da je organ v izpodbijani odločbi navedel, da je »izročitev prepisa odločbe o prenehanju sodniške funkcije … št. 2/13-190 z dne 16. 5. 2013 je organ že obravnaval«, Pooblaščenec pojasnjuje, da mora organ v ponovljenem postopku konkretno navesti, v katerem postopku je bilo o pravici prosilca glede dostopa do tega dokumenta že pravnomočno odločeno in zahtevo prosilca v tem delu s sklepom zavreči, na podlagi prvega odstavka 129. člena ZUP, če so za to izpolnjeni pogoji. Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti, s katerimi razpolaga, vsebujejo kakšno od izjem iz 6. člena ZDIJZ, mora natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere izjeme.
Glede na to, da se je organ v odločbi skliceval na obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, Pooblaščenec pojasnjuje, da ZDIJZ napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/2007-UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Organ mora v ponovljenem postopku upoštevati tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, na podlagi katerega se dostop do zahtevane informacije (kljub temu, da gre za osebni podatek) dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki so katera izmed izjem od prostega dostopa, mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Pri tem Pooblaščenec pripominja, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila. V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ tako v izreku kot tudi v obrazložitvi določno navesti, katero vrsto osebnih podatkov je prekril (npr. rojstni datum, naslov,…), kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.) in katero izjemo predstavljajo.
Iz drugega odstavka 27. člena ZDIJZ izhaja, da ima prosilec pravico izbrati obliko, v kateri se želi seznaniti z zahtevano informacijo (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis), zato je organ v ponovljenem postopku dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevane dokumentacije v obliki, ki jo je ta navedel v zahtevi.
Pooblaščenec posebej poudarja, da bo organ na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka, kot izhaja iz zgornjih navedb, lahko določno opredelil izrek odločbe. V izreku odločbe mora organ jasno navesti, kako je odločil o vsakem posameznem delu zahteve prosilca in v katerem delu dokumentov, do katerih se prosilcu omogoči dostop, se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je bila storjena bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Pooblaščenec je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka