Prosilec - Okrožno sodišče v Kopru
+ -Številka: 090-179/2014
Kategorije: Stroški
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval vpogled in kopiranje spisa v kazenski zadevi. Organ je zahtevi prosilca z odločbo delno ugodil tako, da je prosilcu dovolil vpogled in dostavo dokumentov tako, da je prosilcu omogočil dostop s prekritimi varovanimi osebnimi podatki. Prosilec je zaprosil za izdelavo fotokopij nekaterih spisovnih listin. Ob tem mu je bil izdan plačilni nalog v skladu z Zakonom o sodnih taksah. Zoper plačilni nalog je prosilec vložil pritožbo, ker je organ ob izdaji plačilnega naloga uporabil napačen pravni predpis (Zakon o sodnih taksah, namesto Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja). Pooblaščenec je pritožbi prosilca ugodil in izpodbijani plačilni nalog odpravil.
ODLOČBA:Številka: 090-179/2014/2
Datum: 10. 9. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odstavka 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 5. 3. 2014, št. Su 26/2014-18, Republike Slovenije, Okrožno sodišče v Kopru, Ferrarska 9, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se izpodbijani plačilni nalog odpravi.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 27. 2. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, in sicer je zahteval, da se mu omogoči pregled in kopiranje spisa v kazenski zadevi št. I K 40910/2010.
Organ je zahtevi prosilca z odločbo št. Su 26/2014-18, z dne 5. 3. 2014, delno ugodil tako, da je prosilcu dovolil vpogled in dostavo dokumentov tako, da je prosilcu omogočil dostop s prekritimi varovanimi osebnimi podatki (delni dostop – 7. čl. ZDIJZ).
Prosilec je zaprosil za izdelavo fotokopij nekaterih spisovnih listin. Ko jih je dne 16. 7. 2014 želel prevzeti, mu je bila njihova izročitev pogojena s predhodnim plačilom sodne takse. Navedeno takso je istega dne plačal in izdan mu je bil račun št. 4404. Dne 23. 6. 2014 mu je bil izdan plačilni nalog, s katerim mu je bilo na podlagi 34. čl. Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08, v nadaljevanju ZST-1) zaračunanih 96 fotokopij listin iz spisa po tar. št. 10103 v znesku 19,20 EUR, kar predstavlja 0,20 EUR za eno črno belo fotokopijo A4 formata.
Zoper plačilni nalog organa je prosilec, dne 18. 7. 2014, pri Pooblaščencu vložil pritožbo, v kateri navaja, da je plačilni nalog nezakonit, ker je organ pomešal sodni in upravni postopek. Organ je nadomestilo materialnih stroškov odmeril nezakonito in sicer po ZST-1 in ne po Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11, v nadaljevanju: uredba). Slednja določa najvišje cene materialnih stroškov za nekatere najpogostejše storitve posredovanja informacij javnega značaja, pri čemer je cena za izdelavo ene strani fotokopije formata A4 omejena na 0,06 EUR. Enaka cena je določena v katalogu informacij javnega značaja za slovensko sodstvo (verzija: 2014.2, z dne 13. 2. 2014), ki je objavljen na spletni strani sodstva Republike Slovenije. Uredba v 20. čl tudi določa, da organ zaradi ekonomičnosti ne zaračuna materialnih stroškov posredovanja informacij, ki ne presegajo 10,00 EUR. Prosilec posledično zahteva tudi vračilo neupravičeno zaračunanega in že plačanega zneska.
Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, z dne 23. 7. 2014, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pojem informacije javnega značaja:
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Okrožno sodišče v Kopru, ki je nedvomno dolžno delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. člena ZDIJZ.
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oziroma definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja, kot izhaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, Pooblaščenec ugotavlja, da je delovno področje organa urejeno v 37. čl. Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami, ki določa, da je sodišče državni organ, pristojen za izvajanje sodne oblasti in za izvrševanje sodnih odločb. Sodne odločbe izvršuje neposredno v zadevah in v primerih, ki jih določa zakon. Odločbe drugih državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil izvršuje, če zakon tako določa. Širše oz. celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Upoštevaje navedeno vse zahtevane informacije nedvomno spadajo v delovno področje organa.
Glede učinka erga omnes:
Poleg navedenega je potrebno poudariti tudi, da za odgovor na vprašanje, ali je zahtevo prosilca v predmetni zadevi potrebno obravnavati, kot zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ ali kot zahtevo za pregled in prepis spisa v skladu z določili Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami, v nadaljevanju ZKP) ni relevantno dejstvo ne/udeležbe prosilca kot stranke v postopku pred organom. V skladu z ZDIJZ namreč izdane odločbe učinkujejo erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval. Pomembno je torej le dejstvo, da je prosilec podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v skladu z določili ZDIJZ in jo kot tako tudi vsebinko opredelil ter poimenoval. Posledično bi moral organ postopati v skladu z določili ZDIJZ tudi v primeru, ko bi bil prosilec stranka v postopku pred organom, saj je ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca lahko odločitev samo univerzalna.
Glede vprašanja o uporabi napačnega predpisa:
Pritožba prosilca temelji na trditvi, da je organ pri odločitvi uporabil napačno pravno normo. Uredba v skladu s 1. čl. določa način posredovanja informacij javnega značaja prosilcem, zaračunljivost stroškov takšnega posredovanja in ceno. Pooblaščenec na podlagi zgoraj navedenega ugotavlja, da gre v predmetni zadevi za posredovanje informacij javnega značaja, zato je pri posredovanju potrebno uporabiti določila uredbe in ne določil ZST-1. Da gre za uporabo napačnega pravnega predpisa, pa v prid stališču Pooblaščenca priča tudi dejstvo, da se organ v obrazložitvi odločbe sklicuje na ZDIJZ in ne na ZKP.
Glede odmere materialnih stroškov:
20. čl uredbe določa, da organ zaradi ekonomičnosti ne zaračuna materialnih stroškov posredovanja informacij, ki ne presegajo 10,00 EUR. V predmetni zadevi je bilo prosilcu posredovanih 96 fotokopij, kar ob upoštevanju omejitve cene, ki jo določa 1. tč. 2. odst. 19. čl. uredbe (0,06 EUR za eno stran fotokopije formata A4), znese skupaj 5,76 EUR in organ v skladu z zgoraj navedeno določbo prosilcu posredovanja ne bi smel zaračunati.
Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji uporabil napačen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi in je posledično izpodbijani plačilni nalog nezakonit. Zato je pritožba prosilca utemeljena in ji je Pooblaščenec, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, ugodil in izpodbijani plačilni nalog odpravil kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav.
raziskovalec Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
pooblaščenka