Prosilec - Okrožno sodišče v Krškem
+ -Številka: 090-177/2014
Kategorije: Osebni podatek, Ostali sodni postopki, Poslovna skrivnost
POVZETEK:V obravnavani zadevi je organ zahtevi prosilca delno ugodil in mu omogočil dostop do fotokopije tožbe v zadevi Pg na način, da je v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena v zvezi s 7. členom ZDIJZ, izloči varovane osebne podatke. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da je organ prekril podatke o upniku ter njegovem TRR in podatke o dolžniku in njegovem TRR, ki sta pravni osebi, kar pomeni, da ju določbe ZVOP-1 ne varujejo, zato je bilo sklicevanje organa, na izjemo varstva osebnih podatkov neutemeljeno in v nasprotju z ZVOP-1. Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal tudi obstoj izjeme iz druge točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki varuje poslovno skrivnost. Pooblaščenec je odločil, da v danem trenutku, ko sodni postopek še ni zaključen oziroma pravnomočno končan, razkritje informacije, kdo so stranke sodnega spora v zvezi z izterjavo dolga, predstavlja poslovno skrivnost poslovnih subjektov in s tem izjemo iz druge točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem je opozoril, da v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 za poslovno skrivnost ni mogoče šteti podatka, da je neko podjetje v sodnem sporu zaradi izterjave dolga, če je to potrjeno s pravnomočno odločitvijo sodišča.
ODLOČBA:Številka: 090-177/2014/12
Datum: 13. 11. 2014
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 2 7. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 248. člena, 1. odst. 251 in 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 21. 7. 2014 (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo z dne 21. 7. 2014, številka: Su 230103/2014, Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Krškem, Cesta krških žrtev 12, 8270 Krško (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se izpodbijana odločbo organa z dne 21. 7. 2014, številka: Su 230103/2014 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan, v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe, iz zadeve Pg 230/2009, prosilcu posredovati fotokopije naslednjih dokumentov: menični predlog z dne 24. 8. 2007, sklep z dne 2. 10. 2007 in sklep z dne 5. 11. 2007, pri čemer je na posredovanih dokumentih dolžan prekriti podatke o upniku in dolžniku, skupaj s številkami TRR.
2. Pritožba prosilca se zavrne glede podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 24. 6. 2014 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval, da mu na elektronski naslov posreduje tožbo in (v primeru končanja postopka) sodbo v pravdni zadevi št. IPg 230/2009.
Organ je dne 21. 7. 2014, številka: Su 230103/2014, izdal odločbo, s katero je zahtevi delno ugodil in odločil, da se prosilcu omogoči dostop do fotokopije tožbe v zadevi Pg 230/2000 na način, da se v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena v zvezi s 7. členom ZDIJZ, izloči varovane osebne podatke.
V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. ZVOP-1 določa, da se z varstvom osebnih podatkov preprečujejo neustavni in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov (1. člen ZVOP-1). Osebni podatek je po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika. Zakon določa, da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira na način, ki ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Skladno z navedenim in določilom o delnem dostopu, je organ iz zahtevanega dokumenta – to je tožbe oz. meničnega predloga z dne 24. 8. 2007, sklepa z dne 2. 10. 2007 in sklepa z dne 5. 11. 2007 (zadeva namreč še ni zaključena) izločil varovane osebne podatke.
Prosilec je dne 22. 7. 2014 na organ vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se z določitvijo organa ne strinja, saj je ta na posredovanih dokumentih prekril tudi podatke, ki ne sodijo med varovane osebne podatke, pri čemer se je skliceval na tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki varuje zasebnost posameznika. Po mnenju prosilca prekriti podatki ne sodijo med osebne podatke, saj se ne nanašajo na posameznika oziroma fizično osebo. Kot je prosilcu znano, sta obe stranki v tem sporu pravni osebi, zato razkritje njunih imen ne more soditi v sklop varstva osebnih podatkov. Poleg nazivov upnika in dolžnika je organ prekril tudi podatek o TRR in ime banke, ki njun TRR vodi. To je javno dostopen podatek, ki se objavlja na portalu AJPES in v drugih javno dostopnih bazah podatkov, zato ne more soditi med varovane podatke. V posredovanih listinah prosilec ne zasledi podatkov, ki bi bili varovani s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zaradi tega meni, da je organ ravnal nepravilno in je njegovo zahtevo neutemeljeno delno zavrnil oziroma je pri anonimizaciji listin presegel zakonsko dopustno mejo. Zato predlaga, da se mu posredujejo informacije, ki ne bodo anonimizirane preko zakonsko predpisane mere.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 22. 7. 2014, številka: Su 230103/2014-4, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu. Dne 27. 8. 2014 je organ na poziv Pooblaščenca posredoval še dokumentacijo, ki je predmet presoje, brez prekritih podatkov.
Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi gospodarskih subjektov, ki sta v zahtevanih informacijah navedeni, ju je Pooblaščenec pozval, da se izjasnita o tem, ali prijavljata stransko udeležbo v postopku oziroma, ali zahtevane informacije za njiju predstavljajo izjemo po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Na poziv Pooblaščenca eden od subjektov poziva na pošti ni dvignil, medtem ko se je drugi subjekt na poziv odzval in pridobil status stranskega udeleženca.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz vložene pritožbe, prosilec izpodbija odločbo organa, ker se ne strinja z izvedenim delnim dostopom, kar pomeni, da so predmet presoje informacije, ki jih je organ v posredovanih informacijah prekril.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v posredovanih informacijah, to je v meničnem predlogu z dne 24. 8. 2007 in v sklepu z dne 5. 11. 2007 prekril podatke o upniku ter njegovem TRR in podatke o dolžniku in njegovem TRR.
Pooblaščenec se je v nadaljevanju osredotočil na vprašanje, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja oziroma, ali je podana zatrjevana izjema varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec ugotavlja, da sta v obravnavanem primeru upnik in dolžnik pravni osebi, kar pomeni, da ju določbe ZVOP-1 ne varujejo, zato je sklicevanje organ, na izjemo varstva osebnih podatkov neutemeljeno in v nasprotju z ZVOP-1. Kot je navedel že organ, se z ZVOP-1 varujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, kar brez dvoma pomeni, da se varstvo osebnih podatkov ne nanaša na podatke o gospodarski družbi.
V skladu s 3. členom ZSReg se pravne osebe vpišejo v sodni register. Vpisani podatki (npr. firma ali ime, sedež (kraj) in poslovni naslov v kraju sedeža, pravnoorganizacijska oblika,..), so na podlagi prvega in tretjega odstavka 7. člena ZSReg javni. Prav tako je javen podatek o številki TRR pravne osebe (register transakcijskih računov 146. člen Zakon o plačilnih storitvah in sistemih) in je dostopen na spletni strani AJPES. Javnost informacij, ki so predmet presoje, izhaja tudi iz ZPRS-1, ki določa, da so »javni podatki« poslovnega registra vsi podatki o enotah poslovnega registra, razen podatkov, ki so s posebnim zakonom določeni kot osebni podatki. Davčna številka in naslov prebivališča fizične osebe, ki sta hkrati davčna številka in sedež poslovnega subjekta, z vpisom tega poslovnega subjekta v poslovni register postaneta javna podatka. Glede na navedeno podatek o firmi, naslovu, pravnoorganizacijski obliki in njeni številki TRR ne more uživati posebne zaščite po ZVOP-1, kot je zmotno odločil organ.
Ker se torej informacije, glede katerih je organ prosilcu zavrnil dostop, ne nanašajo na posameznike, ne gre za varovane osebne podatke in torej ni podana izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane še druge izjeme. Organ je v izpodbijani odločbi v oklepaju navedel, da »zadeva še ni zaključena«, vendar se pri tem do izjeme varstva sodnega postopka ni opredelil. Pooblaščenec ugotavlja, da je v obravnavanem primeru izpolnjen prvi pogoj, ki ga določa 8. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede vprašanja, ali bi z razkritjem informacije, ki jo zahteva prosilec, nastala škoda za izvedbo postopka, Pooblaščenec pojasnjuje, da ta pogoj zavezuje organ k uporabi tako imenovanega škodnega testa. Škodni test je eden izmed testov t.i. tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Zavezani organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). V obravnavanem primeru se organ ni opredeli do tega vprašanja, kar pa ne more biti razlog za zavrnitev dostopa do zahtevane informacije. K izvedbi škodnega testa je namreč zavezan organ, ki se na navedeno izjemo sklicuje. Pooblaščenec ugotavlja, da se organ na navedeno izjemo niti ni izrecno skliceval, prav tako pa ni navedel razlogov, ki bi izkazovali škodo za izvedbo postopka. Upravno sodišče RS je že večkrat zavzelo stališče, da v primeru, ko tožeča stranka ne izpolni svojega dokaznega bremena in pavšalno navaja, da je podana izjema iz določene točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, velja predpostavka, da javni interes po zagotavljanju javnosti, odprtosti (transparentnosti) in čim večji obveščenosti javnosti, tudi javni nadzor nad delovanjem javnopravnih subjektov, pretehta (sodbi Upravnega sodišča v zadevah U 2423/2007 z dne 12. 5. 2010 in U 1976/2008-26 z dne 26. 5. 2010). V konkretnem primeru je organ zgolj navedel, da postopek še ni zaključen, nič pa se ni opredelil do ključnih elementov škode in zadostni verjetnosti nastanka škode. S takšnim pavšalnim zatrjevanjem izjeme organ ni izpolnil dokaznega bremena, ki ga izjema iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ zahteva. Glede na to, da je organ prosilcu omogočil dostop do same vsebine zahtevanih informacij, zavrnil pa le dostop do podatka o strankah postopka, se postavlja vprašanje, ali bi razkritje podatka o strankah sodnega postopka, ki sta pravni osebi, povzročilo škodo za izvedbo sodnega postopka. Pooblaščenec poudarja, da namen navedene izjeme ni v varovanju strank postopka (temu so namenjene druge izjeme npr. varstvo osebnih podatkov, poslovna skrivnost,..), temveč v varovanju izvedbe dokaznega postopka in načela materialne resnice oziroma trditveno-dokaznega bremena, torej na nek način varovanje verodostojnosti in trdnosti samega postopka. To pomeni, da sam podatek o strankah ne more vplivati na izvedbo postopka, prav tako pa v zahtevanih dokumentih ni drugih informacij, za katere bi lahko trdili, da bi razkritje v javnosti lahko vplivalo, npr. na izjave prič in na splošno na zavarovanje dokazov v postopku. Pooblaščenec zato zaključuje, da izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.
Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal tudi obstoj izjeme iz druge točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki varuje poslovno skrivnost. Stranski udeleženec, ki se je na poziv odzval, je poudaril, da postopek še teče, odločitev sodišča še ni znana, zato bi vsako zatrjevanje, v javnosti in posebej v poslovnem svetu, povzročilo napačno razumevanje vsebine listin in dejstev. Razkritje podatkov in stanja postopka bi lahko odločilno negativno vplivalo na poslovni položaj in nadaljnje poslovanje, s čimer bi bila poslovnemu subjektu lahko povzročena velika in nenadomestljiva škoda.
Pojem poslovne skrivnosti je opredeljen v 39. členu ZGD-1. Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Poleg tega je v tretjem odstavku 39. člena ZGD-1 izrecno določeno, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. S poslovno skrivnostjo se varujejo informacije, ki lahko vplivajo na konkurenčni položaj družbe. Dejstvo, da je določeno podjetje v sodnem postopku za izterjavo dolga, ki še ni pravnomočno zaključen, zlasti, če je na strani dolžnika, lahko dejansko negativno vpliva na konkurenčni položaj podjetja. Tržno gospodarstvo je namreč izredno občutljivo, še posebej v času, ko so razmere za pridobivanje posla izredno težke, kar pomeni, da lahko informacija, ki ni potrjena oziroma pravnomočna, da npr. nekdo nekaj ni plačal, zagotovo negativno vpliva na poslovanje takšnega podjetja, v smislu pridobivanja ali izvedbe določenega posla. Ob široki ponudbi storitev, ko se poslovni subjekti »borijo« za stranke, javno dostopen podatek, da se vodi izvršilni postopek, ker poslovni subjekt določenega zneska »naj ne bi plačal«, zagotovo pomeni izgubo strank in posledično tudi škoda za podjetje, saj se neplačnikov vsak izogiba, ker je od rednih plačil pogosto odvisen tudi njihov obstoj na trgu. Glede na navedeno je Pooblaščenec ocenil, da v danem trenutku, ko sodni postopek še ni zaključen oziroma pravnomočno končan, razkritje informacije, kdo so stranke sodnega spora v zvezi z izterjavo dolga, predstavlja poslovno skrivnost poslovnih subjektov in s tem izjemo iz druge točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker bi podatek o TRR številki poslovnega subjekta v obravnavanem primeru razkril podatke o strankah postopka, je treba v tem primeru zavrniti dostop tudi do te informacije. Pooblaščenec ob tem poudarja, da v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 za poslovno skrivnost ni mogoče šteti podatka, da je neko podjetje v sodnem sporu zaradi izterjave dolga, če je to potrjeno s pravnomočno odločitvijo sodišča. Glede na ugotovljen obstoj poslovne skrivnosti, ki so vsebovane v zahtevanih dokumentih, je Pooblaščenec odločil, da je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.
Glede na to, da je organ v izreku izpodbijane odločbe odločil na način, da iz njega ni mogoče ugotoviti, v katerem delu je zavrnil dostop, to pomeni, da tak izrek ni določen in izvršljiv. S tem je organ storil bistveno kršitev pravil postopka (7. točka 2. odst. 237. čl. ZUP). Prav tako se je organ v izreku skliceval na materialni predpis, glede katerega je Pooblaščenec odločil, da je bil uporabljen zmotno. Zaradi navedenega izpodbijana odločba ni zakonita in jo je treba odpraviti, čeprav je z vidika dostopa do zahtevane informacije prosilec prejel enake informacije kot pri izdaji izpodbijane odločbe, vendar obrazložene z drugačnimi razlogi.
Pooblaščenec je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji storil bistveno kršitev pravil postopka in napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 251. in prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe). Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka