Odvetniška pisarna Soršak d.o.o. - DUTB
+ -Številka: 090-176/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval dostop do kreditnih map, ki se nanašajo na tri neplačnike. Organ je zahtevo zavrnil, ker s kreditnimi mapami ne razpolaga, ker je z Novo ljubljansko banko d.d. (v nadaljevanju: NLB), od katere je na podlagi Zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank (v nadaljevanju: ZUKSB) prevzel slabe terjatve, sklenil Pogodbo o upravljanju premoženja v povezavi z ukrepi za krepitev stabilnosti banke, s katero je naročil in pooblastil NLB, da glede prevzetega premoženja deluje kot neizključni upravljavec premoženja, s pooblastili za upravljanje prevzetega premoženja in sklepanje zavezujočih dogovorov v imenu in na račun organa. Po navedbah organa je NLB v času izdaje izpodbijane odločbe izvajal pregled naložbene dokumentacije izbranih komitentov z namenom ugotovitve napak pri postopku odobravanja naložb in spremljajočih aktivnosti. Pooblaščenec v pritožbenem postopku ni imel razumnega razloga, da bi dvomil v navedbe organa, da z zahtevanimi kreditinimi mapami ne razpolaga. Organ bi namreč moral v skladu s 16. odst. 11. člena ZUKSB, ki mu daje naloge in pristojnosti opravljanja revizije zakonitosti, gospodarnosti in učinkovitosti procesov odobravanja kreditov in naložb ter rabe sredstev kreditov, ki se vodijo kot oslabitve v bilancah NLB, s kreditnimi mapami upravljati in razpolagati sam. Dejstvo, da organ z zahtevnimi kreditnimi mapami ne razpolaga pa pomeni, da ne opravlja svojih javnopravnih nalog in pristojnosti, ki bi jih po zakonu (ZUKSB) moral.
ODLOČBA:Številka: 090-176/2014/6
Datum: 25. 11. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2 in 23/2014 - ZDIJZ-C; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Odvetniške pisarne Jani Soršak d.o.o., Poljanski nasip 8, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka), ki jo zastopa odvetnik Jani Soršak, z dne 24. 6. 2014, zoper odločbo Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), z dne 9. 6. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilka je dne 28. 4. 2014 od organa zahtevala kopije (elektronske ali papirne) kreditnih map, z vsemi pogodbami, sklepi organov banke, pristojnih za odobritev posla, dokazili o zavarovanju ter ugotovitvami (analizami), nastalimi pri poročanju o stanju teh kreditov oziroma pri skrbnem pregledu teh kreditov, naslednjih neplačnikov, katerih krediti so bili preneseni na organ:
- T – 2 d.o.o., Verovškova ulica 64A, Ljubljana,
- ZVON ENA HOLDING d.d., v stečaju, Slovenska ulica 17, Maribor,
- ZVON DVA HOLDING d.d., v stečaju, Slovenska ulica 17, Maribor.
Organ je zahtevo prosilke z izpodbijano odločbo v celoti zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Pojasnil je, da je dne 18. 12. 2013 z Novo ljubljansko banko d.d. (v nadaljevanju: NLB) sklenil Pogodbo o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke (v nadaljevanju: pogodba o prenosu), da bi izvedli ukrepe, ki jih je odobrila Vlada RS. V skladu s pogodbo o prenosu je organ sicer prevzel premoženje NLB (terjatve, deleže in udeležbo), vendar NLB organu ni izročil zahtevanih kreditnih map. Organ je namreč dne 20. 12. 2013 z NLB sklenil Pogodbo o upravljanju premoženja v povezavi z ukrepi za krepitev stabilnosti banke (v nadaljevanju: pogodba o upravljanju premoženja), s katero je organ naročil in pooblastil NLB, da glede prevzetega premoženja deluje kot neizključni upravljavec premoženja, s pooblastili za upravljanje prevzetega premoženja in sklepanje zavezujočih dogovorov v imenu in na račun organa. NLB je v času izdaje odločbe izvajal pregled naložbene dokumentacije izbranih komitentov z namenom ugotovitve napak pri postopku odobravanja naložb in spremljajočih aktivnosti. Organ je dne 30. 4. 2014 sklenil še dogovor, s katerim sta organ in NLB opredelila medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z izročenimi kreditnimi mapami. V skladu s tem dogovorom kreditne mape, ki jih je zahtevala prosilka, niso bile prenesene na organ.
Prosilka je 24. 6. 2014 pri organu vložila pritožbo zoper odločbo organa z dne 9. 6. 2014. Odločbo je izpodbijala v celoti iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navedla je, da je organ na svoji spletni strani dne 5. 3. 2014 objavil, da: »Vzporedno poteka fizični prevzem dokumentacije. V tem procesu je treba najprej zagotoviti digitalne kopije vsakega prevzetega primera, s čimer preprečimo, da bi se v procesu prenosa kakšen dokument izgubil. Ob samem fizičnem prenosu pa DUTB tudi popiše vso prejeto dokumentacijo« in »Banki za DUTB opravljata operativne aktivnosti in preko svojih IT sistemov zagotavljata dostop do vseh podatkov, povezanih s posameznimi primeri. To nam omogoča spremljanje vsakega posameznega primera in sprejemanje odločitev, kjer je to potrebno«. Prosilka je menila, da glede na navedbe na spletni strani organa, ta z zahtevano dokumentacijo očitno razpolaga vsaj v digitalni kopiji in z dostopom preko IT sistema NLB, ne glede na to, da morda držijo navedbe organa, da je kreditne mape v fizični obliki začasno izročil NLB. Prosilka je navedla, da določb ZDIJZ ni dopustno izvotliti tako, da zavezanec prenese svoje dolžnosti, ki jih ima na podlagi zakona, skupaj z dokumentacijo, na drugo pravno osebo, ki ni zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, in se s tem izogne obveznostim posredovanja dokumentov po ZDIJZ.
Pooblaščenec je z dopisom št. 090-176/2014/2 z dne 14. 8. 2014 pozval Ministrstvo za finance (v nadaljevanju: ministrstvo), da se izjavi o okoliščinah, ki jih je organ navedel v izpodbijani odločbi, glede na naloge, obveznosti in pristojnosti, ki jih ima organ na podlagi Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Ur. l. RS, št. 105/12, 63/13 - ZS-K in 23/14 - ZDIJZ-C; v nadaljevanju: ZUKSB). Ministrstvo je v svojem pojasnilu št. 090-33/2014/2 z dne 1. 9. 2014 navedlo, da je seznanjeno in razpolaga s fotokopijo pogodbe o prenosu in pogodbe o upravljanju premoženja. Do dogovora o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi z izročenimi kreditnimi mapami med organom in NLB z dne 30. 4. 2014 se ministrstvo ni izrecno opredelilo. Nadalje je navedlo, da veljavna zakonodaja organu ne preprečuje, da bi najel zunanjega izvajalca za opravljanje revizije zakonitosti, gospodarnosti in učinkovitosti procesov odobravanja kreditov in naložb ter rabe sredstev kreditov, ki se vodijo kot oslabitve v bilancah. Menil je, da bi organ s prenesenimi kreditnimi mapami moral razpolagati.
Pooblaščenec je pridobil Dogovor o zagotovitvi dokumentacije NLB o naložbah z dne 30. 4. 2014.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP odločbo organa z dne 9. 6. 2014 preizkusil v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo je preizkusil v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilka odločbo izpodbija v celoti, ker meni, da organ z zahtevano dokumentacijo razpolaga.
Pooblaščenec se sklicuje na obrazložitev organa iz izpodbijane odločbe in dodatno pojasnjuje, kot je organ že pojasnil v izpodbijani odločbi, da iz določbe prvega odstavka 4. člena in prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, s katerim organ razpolaga. Torej dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve še ali več ali začasno nimajo. Če dokumentov, iz katerih izhajajo informacije, ki jih je zahteval prosilec, organ nima ali če jih po iskalnih kriterijih, ki jih je definiral prosilec, nikakor ne more najti, jih prosilcu, logično, ne more posredovati.
Namen ZDIJZ je v zagotavljanju transparentnega delovanja javnega sektorja in pomeni instrument nadzora nad javnim sektorjem s strani javnosti. Vrednost in pomen ZDIJZ ni v tem, da organ neposredno sili v ustvarjanje ali pridobivanje dokumentov, s katerimi bi po veljavnem pravnem redu v okviru svojih zakonitih nalog in pristojnosti moral razpolagati, ampak je v tem, da se vsakdo lahko seznani z dokumenti, s katerimi organi dejansko razpolagajo, oziroma da se vsakdo seznani s tem, da organi z dokumenti, s katerimi bi sicer morali razpolagati, dejansko ne razpolagajo. »Javnost« sicer nima nobenih neposrednih vzvodov, da nepravilnosti, ki jih ugotovi ob uveljavljanju svojih pravic na podlagi ZDIJZ, tudi odpravi ali sankcionira, vsekakor pa je tudi informacija, da organ z dokumenti, ki jih »javnost« zahteva, dejansko ne razpolaga, pomembna za javni diskurz o pomenu in pravilnosti delovanja določene institucije javnega sektorja. Zato navedbe prosilca, da bi šlo za »izvotlitev« ZDIJZ, če bi Pooblaščenec ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki se fizično nahajajo pri tretji pravni osebi, ne držijo.
Ne držijo pa navedbe ministrstva, da organ sme prosto prenašati vse svoje naloge in pristojnosti na zunanje izvajalce. Če bi naloge in pristojnosti nadzora, za katere je bil ustanovljen organ, lahko opravljal zunanji izvajalec ali (kot je v konkretnem primeru) kar predmet nadzora sam, potem očitno niti ni nobene potrebe po ustanovitvi in ohranitvi obstoja organa. Država bi lahko naloge tudi sama neposredno naložila zunanjemu izvajalcu ali kar nadzorovanemu subjektu samemu. Če bi sprejeli razlago ministrstva, da sme organ, ki mu naloge in pristojnosti opravljanja revizije zakonitosti, gospodarnosti in učinkovitosti procesov odobravanja kreditov in naložb ter rabe sredstev kreditov, ki se vodijo kot oslabitve v bilancah, nalaga neposredno 16. odst. 11. člena ZUKSB, prosto prenašati te naloge in pristojnosti na kogarkoli, bi prišli do absurdnih situacij, ko bi policija lahko pooblastila osumljenca kaznivega dejanja, da sam preiskuje kaznivo dejanje, ki ga je osumljen, ali ko bi delovna inšpekcija lahko pooblastila delodajalca, da sam zoper sebe vodi postopek o prekršku zaradi trpinčenja na delovnem mestu. Vendar pa Pooblaščenec kljub ugotovljenemu poudarja, da na podlagi ZDIJZ nima pristojnosti, da organu »prepove« prenašanje lastnih pristojnosti na zunanje izvajalce (ali celo na subjekt, ki bi ga moral nadzorovati), ali da takšno ravnanje organa sankcionira. Prav tako tudi nima pristojnosti, da organu naloži, da pridobi dokumentacijo, s katero ne razpolaga, ker jo je hkrati s prenosom lastnih pristojnosti posredoval tretjemu.
Pooblaščenec lahko v postopku s pritožbo v zadevi dostopa do informacij javnega značaja le ugotavlja, ali organ z zahtevanimi dokumenti dejansko razpolaga. V konkretnem primeru Pooblaščenec ob reševanju prosilkine pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje z zahtevanimi kreditnimi mapami v zvezi s tremi neplačniki (Zvon ena in dva ter T2) dejansko razpolaga. Z dogovorom z dne 30. 4. 2014 (4. člen) se je namreč NLB zavezala, da: »bo v primerih, ko kreditne mape zaradi izvajanja pregleda postopka odobritve posamezne naložbe in/ali spremembe pogojev naložbe ne bodo izročene DUTB, kot na primer (a ne izključno) Skupina Zvon, T2 (v času odobritve naložb v skupini Zvon) in Skupina CPM, še naprej izvajala storitve skladno s pogodbo o upravljanju premoženja, ki se glede teh naložb smiselno uporablja do končne izročitve kreditnih map DUTB. Storitev upravljanja premoženja preneha, ko DUTB NLB s pisnim obvestilom potrdi prejem kreditne mape v fizični obliki«. Iz citirane določbe dogovora izhaja, da do dne 30. 4. 2014 kreditne mape, ki se nanašajo na Skupino Zvon in T2, organu niso bile izročene in organ z njimi ob vložitvi prosilkine zahteve torej ni razpolagal. Zato je tudi opiranje prosilke na navedbe organa na spletni strani dne 5. 3. 2014, da hkrati s fizičnim prenosom poteka digitalni prenos, neutemeljeno.
Glede na to, da bi na podlagi ZUKSB moral s kreditnimi mapami razpolagati, terjatve upravljati in pravilnost odobrenih kreditov nadzirati organ sam in ne NLB, ki naj bi ga po ZUKSB prav organ nadziral, je Pooblaščenec še toliko bolj prepričan v resničnost navedb organa, da z zahtevanimi kreditnimi mapami ne razpolaga. Organu namreč zagotovo ni in ne more biti v interesu, da se v javnosti razkrijejo nepravilnosti pri njegovem delovanju oziroma (ne)izvajanju zakonskih pristojnosti.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, je na podlagi zgornjih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka