Prosilec - Zdravstveni dom Trebnje
+ -Številka: 090-175/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Organ je zavrnil zahtevo prosilca, ki je zahteval odgovore na vprašanja. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotavljal, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bili razvidni odgovori na zastavljena vprašanja, ter po preučitvi celotne zadeve ugotovil, da je bila odločitev prvostopenjskega organa pravilna, saj organ s takšnimi dokumenti ne razpolaga. Pritožbo prosilca je zato zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-175/2014/8
Datum: 3. 11. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 9. 6. 2014 zoper odločbo Zdravstvenega doma Trebnje, Goliev trg 3, 8210 Trebnje, (v nadaljevanju organ) št. 05/2014-k z dne 5. 6. 2014 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Zdravstvenega doma Trebnje št. 05/2014-k z dne 5. 6. 2014 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 15. 4. 2014 na organ naslovil zahtevo z naslednjimi točkami:
1. Ali se lahko zagotovi ustrezna urgentna pomoč izven časa, ko v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob delata zdravnik in medicinska ekipa, in so odvisni od prihoda dežurnega zdravnika in prevoza v Novo mesto ali Ljubljano in ali so obstoječe razmere ogrožajoče za zdravje in življenje? Ali so dane možnosti za takojšnje in nemoteno ukrepanje zdravnika? Koliko časa je potrebno za prihod zdravnika in odvoz v bolnico v Novem mestu?
2. Ali ima Zavod za prestajanje kazni zapora Dob koncesijo za ambulantni oddelek? Ali se je do zdaj izvajala aktivna oskrba bolnikov, kot je dnevno vzdrževanje higiene bolnikov (umivanje, kopanje, postiljanje postelje), predvsem invalidov in nepokretnih? Ali obstaja primerno in varno sprehajališče za bolnike in invalide?
3. Ali lahko zdravnik karkoli odloči v smislu zaščite pacienta in zdravja in se to tudi brezpogojno izvede brez soglasja uprave, če se ta z odločitvijo zdravnika ne strinja?
4. Ali je v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob kakšna oseba uradno usposobljena za ravnanje z epileptikom v času, ko medicinsko osebje ni prisotno v zavodu? Ali je dovoljena uporaba prisilnih sredstev in nasilja za umiritev epileptika, kot npr. pendreki, solzivec, zvijanje rok, zbijanje po tleh in podobno?
Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 05/2014-k z dne 5. 6. 2014 in v obrazložitvi povzel 4. člen ZDIJZ ter ugotovil, da predmet zahteve prosilca niso dokumenti, zadeve, dosjeji, registri, evidence ali dokumentarno gradivo. Zato je organ zaključil, da ne gre za informacije javnega značaja. Organ je pojasnil še, da je z dopisom z dne 4. 4. 2014 odgovoril na dopis prosilca z dne 17. 3. 2014. Po prejemu dopisa prosilca z dne 15. 4. 2014 je organ zavzel stališče, da so bila podana že vsa pojasnila v dopisu z dne 4. 4. 2014. Kljub temu je prosilcu v dopisu z dne 2. 6. 2014 ponovno pojasnil stanje.
Prosilec je dne 9. 6. 2014 na organ naslovil pritožbo zoper odločbo št. 05/2014-k z dne 5. 6. 2014, v kateri je navedel, da se z obrazložitvijo ne strinja, ker ni odraz dejanskega stanja. Koncesija je dovoljenje ali soglasje pristojnega državnega organa, ki se dodeli za določeno dejavnost, tako za izvajalca, kot za prostore, kjer se dejavnost izvaja. Koncesija je vedno izdana v pisni (materialni obliki) in mora biti arhivirana in vsak trenutek dosegljiva inšpekciji oz. revizijskemu organu. Opravljanje kakršnekoli dejavnosti brez koncesije je kaznivo in organ trdi, da dokumenta v pisni obliki ne poseduje. Torej organ priznava nezakonito delo. Organ meša koncesijo zdravnika s koncesijo »poslovnega« prostora, tj. ambulantnega oddelka ali ordinacijskega prostora. Vsak prostor v zdravstveni dejavnosti mora imeti uporabno dovoljenje pristojne inšpekcije. Prosilca zanima, ali so zdravniki sploh kdaj razmislili in pogledali, kaj določata 178. in 179. člen KZ-1, ob nepotrebnem številu smrtnih primerov v ZPKZ, ko se nemo opazuje agonijo umirajočih, ne da se jih premesti v primerno oskrbo. Pri srčnih bolnikih so minute usodne, medtem ko se v ZPKZ čaka uro in pol, da se bolnika prepelje v Trebnje, kjer ni kardiologa. Organ nima izdelanih niti strateških programov reševanja v ekstremnih primerih, ko morajo na teren trije ali štirje zdravniki in reševalna vozila. To so osnovni programi v smislu uspešnega sodelovanja s teritorialno civilno zaščito. V ZPKZ je livarna, plin (lahko pride do eksplozije), preko 600 oseb, kar v uporu ali konfliktu povzroči tragedijo. Žal ne funkcionira niti navadna, najbolj enostavna oskrba. Prosilec želi opozoriti še na navedbo, da zdravnik odloča o namestitvi bolnika. Torej je zdravstvo krivo, da se meša bolne in zdrave, kajti dopušča samovoljo paznikov. V ordinacijo, ki je last organa, brez trkanja in z lastnimi ključi, tudi ko ne obratuje, vstopa preko 20 paznikov, ki posegajo po instrumentariju, itd.
Prosilec je pritožbo še dvakrat dopolnil, in sicer prvič z dopisom z dne 22. 7. 2014 in drugič z dopisom z dne 24. 10. 2014. V prvem dopisu je navedel, da še vedno ni dobil odgovora na vprašanje, ali ima organ veljavno koncesijo za ambulantni oddelek ali sobo v ZPKZ Dob za 24-urno oskrbo bolnikov. Prosilec meni, da organ to dejstvo prikriva, ker se zaveda, da že 24 let dela mimo nacionalnih in mednarodnih zakonskih določil ob zavestni hudi kršitvi zdravniške etike. V nadaljevanju je prosilec v zvezi s tem pojasnil svoje mnenje in navedel konkretne primere bolnikov. Prosilec je pojasnil, kako je organ obravnaval njegovo vlogo po ZDIJZ in ponovno prosil, da se organ izjasni, ali ima koncesijo za ambulantni oddelek. V 1. bloku ZPKZ Dob imajo v B traktu, kjer so izolacije oz. samice s strogim in omejenim gibanjem, celici 35 in 36 označeni z napisom »ambulantna soba« in to je po mnenju prosilca oddelek, kamor bolnik ne sodi. Dopisu z dne 24. 10. 2014 je prosilec priložil Dovoljenje za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti št. 50-7/95 z dne 17. 5. 1995, ki ga je takratno Ministrstvo za zdravstvo izdalo določenim kazenskim in vzgojnim zavodom. Prosilec je pojasnil, zakaj meni, da ta dokument izkazuje koruptivno delo.
Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 1299/2014 z dne 14. 7. 2014, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Organ je v dopisu z dne 29. 7. 2014, s katerim je odgovoril na dopis Pooblaščenca št. 090-175/2014/4 z dne 25. 7. 2014, navedel, da ne obstaja dokumentacija, s katero bi bilo možno odgovoriti na vprašanja prosilca. Organ deluje v skladu z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Trebnje (Ur. l. RS, št. 107/13), v skladu z Zakonom o zavodih, Zakonom o zdravstveni dejavnosti, Zakonom o zdravniški službi ter ostalimi zakoni in podzakonskimi akti, ki se nanašajo na dejavnost organa. Urgenco organ izvaja v skladu s Pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči. Dejavnost izvaja organ v skladu s Splošnim dogovorom, sklenjenim z ZZZS (objavljenim na spletni strani ZZZS). Določena vprašanja prosilca se nanašajo na delovanje ZPKZ Dob, organ pa ne razpolaga s podatkom, ali omenjena institucija ima dokumente, v katerih bi se nahajali odgovori na vprašanja prosilca.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz definicije informacije javnega značaja je (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Zahteva, ki je oblikovana v obliki vprašanj, in posledično tudi pritožba prosilca, temeljita na nerazumevanju sistema dostopa do informacij javnega značaja, kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Prosilec namreč ni zahteval dokumentov, ki obstajajo v materializirani obliki, temveč odgovore na vprašanja.
V skladu z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) je treba v primeru, ko prosilec zaradi napačnega razumevanja sistema dostopa do informacij javnega značaja organu postavlja vprašanja, vendar iz preostale vsebine njegove vloge izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, rešiti ključno vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bil razviden odgovor na zastavljeno vprašanje. V konkretnem primeru iz pritožbe prosilca izhaja, da želi prosilec kljub vsemu pridobiti dokumente, zato je Pooblaščenec presodil, da je treba rešiti navedeno vprašanje.
Pooblaščenec ugotavlja, da se vprašanja prosilca v večjem delu nanašajo na samo izvedbo dejavnosti organa v praksi, ki je odvisna od vsakokratnih konkretnih okoliščin in že iz njene narave izhaja, da se zahtevani podatki ne beležijo, zato ni mogoče pričakovati, da organ razpolaga z dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na ta vprašanja: »Ali se lahko zagotovi ustrezna urgentna pomoč izven časa, ko v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob delata zdravnik in medicinska ekipa, in so odvisni od prihoda dežurnega zdravnika in prevoza v Novo mesto ali Ljubljano in ali so obstoječe razmere ogrožajoče za zdravje in življenje? Ali so dane možnosti za takojšnje in nemoteno ukrepanje zdravnika? Koliko časa je potrebno za prihod zdravnika in odvoz v bolnico v Novem mestu?«. Prosilec je zahteval tudi odgovore na vprašanja, ki se nanašajo na izvajanje splošnih predpisov o opravljanju osnovne zdravstvene dejavnosti, in sicer gre za takšne naloge, za katere ni mogoče pričakovati, da o njih obstajajo kakršnikoli dokumenti »Ali se je do zdaj izvajala aktivna oskrba bolnikov, kot je dnevno vzdrževanje higiene bolnikov (umivanje, kopanje, postiljanje postelje), predvsem invalidov in nepokretnih? Ali lahko zdravnik karkoli odloči v smislu zaščite pacienta in zdravja in se to tudi brezpogojno izvede brez soglasja uprave, če se ta z odločitvijo zdravnika ne strinja?«. Nadalje je prosilec postavil tudi takšna vprašanja, ki se vsebinsko sploh ne nanašajo na organ, ampak na Zavod za prestajanje kazni zapora Dob, zato ni dvoma, da organ z njimi ne razpolaga: »Ali je v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob kakšna oseba uradno usposobljena za ravnanje z epileptikom v času, ko medicinsko osebje ni prisotno v zavodu? Ali je dovoljena uporaba prisilnih sredstev in nasilja za umiritev epileptika, kot npr. pendreki, solzivec, zvijanje rok, zbijanje po tleh in podobno? Ali obstaja primerno in varno sprehajališče za bolnike in invalide? Ali ima Zavod za prestajanje kazni zapora Dob koncesijo za ambulantni oddelek?«
Glede na to, da iz pritožbenih navedb prosilca izhaja, da ga zanima zlasti »koncesija«, pri čemer jo poimenuje kot »koncesija »poslovnega« prostora, tj. ambulantnega oddelka ali ordinacijskega prostora«, Pooblaščenec pojasnjuje pomen besede »koncesija« v zdravstvu. Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZDej) v 3. členu določa, da zdravstveno dejavnost kot javno službo pod enakimi pogoji opravljajo javni zdravstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe na podlagi koncesije. Iz navedene določbe izhaja, da je koncesija akt, ki zasebnikom (pravnim in fizičnim osebam) omogoča, da opravljajo zdravstveno dejavnost kot javno službo. Nadalje iz omenjene določbe ZZDej izhaja, da javnemu zdravstvenemu zavodu koncesije ni treba pridobiti, ker zdravstveno dejavnost kot javno službo opravlja že na podlagi samega ZZDej. Iz tega izhaja, da organ v konkretnem primeru, ki je organiziran kot javni zdravstveni zavod in dejavnost izvaja med drugim tudi v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob (četrti odstavek 7. člena Odloka o ustanovitvi), s koncesijo v smislu ZZDej ne razpolaga. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi predstavljal odgovor na vprašanje, »ali ima Zavod za prestajanje kazni zapora Dob koncesijo za ambulantni oddelek«.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec ne vidi razlogov, zaradi katerih bi podvomil v trditev, s katero je organ v dopisu z dne 29. 7. 2014 izrecno navedel, da pri njem ne obstaja dokumentacija, s katero bi bilo možno odgovoriti na vprašanja prosilca. Pooblaščenec zato ugotavlja, da dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na zastavljena vprašanja, pri organu ne obstajajo.
Kot že rečeno, ZDIJZ ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče RS, in sicer v sodbah št. 1351/2010-12, z dne 25. 5. 2011, št. III U 339/2012-17 z dne 7. 11. 2013 in št. III U 273/2012-14 z dne 7. 11. 2013. ZDIJZ namreč podaja definicijo informacije javnega značaja, ki je zgolj in edino že ustvarjen oziroma obstoječ dokument. Zato ima prosilec po ZDIJZ pravico zahtevati le dokumente, s katerimi organi že razpolagajo. Niti prosilci niti Pooblaščenec pa nimajo po ZDIJZ nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari ali pridobi določen dokument. V skladu z navedenim organa po ZDIJZ tudi ni mogoče prisiliti, da bi odgovarjal na vprašanja prosilcev na takšen način, da bi posebej tvoril stavke, ki bi predstavljali odgovore na vprašanja. Pooblaščenec zato zaključuje, da odgovarjanje na vprašanja, ki jih prosilec zastavlja v obravnavani vlogi, ne sodi v domet pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Da se organ v konkretnem primeru trudi, da ravna čim bolj transparentno, in da ničesar ne prikriva, kaže dejstvo, da je organ na vprašanja, ki jih je prosilec zavedel v obravnavani zahtevi, odgovarjal dne 2. 6. 2014, čeprav je pred tem na podobna vprašanja prosilca z dne 17. 3. 2014 že pripravil odgovore v dopisu z dne 4. 4. 2014. Organ je torej prosilcu pripravljen posredovati informacije, s katerimi razpolaga, čeprav se pri njem ne nahajajo v materializirani obliki. Pooblaščenec zato ne vidi razumnih razlogov, zakaj bi organ prikrival obstoj dokumentov.
Poudariti je treba, da pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari ali pridobi dokumente, v katerih bi se nahajali zahtevani odgovori na vprašanja. Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, ali organ ravna pravilno, ker ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti oz. z dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na vprašanja prosilca.
Pritožbene navedbe prosilca, povezane z domnevnimi nepravilnostmi dela organa in Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob, za konkretni pritožbeni postopek niso pravno relevantne, zato se Pooblaščenec do njih ni opredeljeval.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti, ki so predmet obravnavane pritožbe, pri organu ne obstajajo, kar pomeni, da v zvezi z zahtevanimi dokumenti ni izpolnjen eden izmed pogojev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani kumulativno, da lahko potrdimo obstoj informacije javnega značaja. Pooblaščenec zato zaključuje, da je pritožba prosilca zoper odločbo organa št. 05/2014-k z dne 5. 6. 2014 neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo organa prve stopnje.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Zdravstvenega doma Trebnje, Goliev trg 3, 8210 Trebnje, št. 05/2014-k z dne 5. 6. 2014. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Zdravstvenega doma Trebnje št. 05/2014-k z dne 5. 6. 2014.
Postopek vodila :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka