Prosilec - Dom upokojencev Ptuj
+ -Številka: 090-174/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja, Dokument v izdelavi
POVZETEK:Prosilka je zahteval fotokopije dokumentov, ki se nanašajo na gradnjo enote Doma upokojencev (pogodbe in računovodske izpise). Organ je njegovo zahtevo zavrnil, prosilec se je pritožil, Pooblaščenec pa je odločbo organa odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje. Organ je pri ponovnem odločanju zahtevo prosilca spet delno zavrnil, ker je njegov pogodbeni partner v stečajnem postopku in so zato računovodski izkazi o opravljenih plačilih še v postopku izdelave in predmet posvetovanja v organu (9. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ). Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotvoil, da izpisi računovodskih izkazov o že opravljenih plačilih po naravi stvari ne morejo več biti v postopku izdelave, niti predmet posvetovanja, zato je odločbo organa odpravil in mu naložil posredovanje zahtevanih dokumentov prosilcu.ODLOČBA:Številka: 090-174/2014/5
Datum: 15. 10. 2014
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C in 50/2014-ZDIJZ-D; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter 1. odstavka 248. člena in 1. ter 2. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ________________ (v nadaljevanju: prosilec), z dne 11. 3. 2014, zoper odločbo Doma upokojencev Ptuj, Volkmerjeva cesta 10, 2250 Ptuj (v nadaljevanju: organ), št. ZDIJZ-1/2014, z dne 17. 6. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se 2. in 3. alineja 1. točke ter 2. točka izreka odločbe Doma upokojencev Ptuj št. ZDIJZ-1/2014 z dne 17. 6. 2014 odpravi ter se odloči: Zahteva prosilca z dne 13. 3. 2014 za posredovanje kopije zapisnika komisije o izboru ponudnika za gradnjo enote Doma upokojencev Ptuj v Kopru in posredovanje kopij soglasij podizvajalcev, na podlagi katerih Dom upokojencev Ptuj namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev, se zavrne. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati:
- izpis kartic od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013 »Prevrednotovalni poslovni odho« (temeljnica 469000);
- izpis kartic od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013 »Prevr. odh. zaradi oslabitve n.« (temeljnica 469200) in
- izpis kartic po partnerjih od 1. 1. 2011 do 31. 8. 2013 za partnerja št. 00437 »Granit d.d. – v stečaju«.
2. V preostalih delih (to je glede pritožbe prosilca zoper 1. alinejo 1. točke izreka odločbe Doma upokojencev Ptuj št. ZDIJZ-1/2014 z dne 17. 6. 2014) se pritožba prosilca zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 13. 3. 2014 od organa zahteval:
1. kopije pogodbe z izbranim izvajalcem za gradnjo enote Doma upokojencev Ptuj v Kopru;
2. kopije zapisnika komisije o izboru ponudnika za gradnjo enote Doma upokojencev Ptuj v Kopru;
3. kopije soglasij podizvajalcev, na podlagi katerega organ namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika;
4. izpis ali kopije seznama plačil podizvajalcem za gradnjo enote Doma upokojencev Ptuj v Kopru, ki jih je organ v Računovodskem poročilu za leto 2013 izkazal pod »Prevrednotovalni poslovni odhodki« v skupnem znesku 1.424.190 EUR. Iz seznama naj bo razviden podizvajalec, znesek in datum plačila ter vrsta opravljenega dela. Za primer, da tak seznam ne obstaja, je zahteval izpis iz ustreznih kontov računovodskih evidenc, ki dajo enak znesek plačil (1.424.190 EUR) z delnim ali celotnim šifrantom poslovnih partnerjev, tako da je možno razbrati, kdo je prejemnik plačila;
5. izpis vseh plačil izvajalcu gradnje enote Doma upokojencev Ptuj v Kopru, namensko za navedeno gradnjo.
Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. ZDIJZ-1/2014 z dne 9. 4. 2014 v celoti zavrnil. Prosilec se je zoper odločbo pritožil, Pooblaščenec pa je v pritožbenem postopku ugotovil, da se je organ v izpodbijani odločbi zgolj pavšalno skliceval na izjeme iz 6. člena ZDIJZ, pri čemer se ni konkretno opredelil do vseh dokumentov, ki so bili predmet zahteve prosilca in odločbe ni bilo mogoče preizkusiti (bistvena kršitev pravil postopka). Pooblaščenec je zato odločbo organa št. ZDIJZ-1/2014 z dne 9. 4. 2014, s svojo odločbo št. 090-99/2014/2 z dne 19. 5. 2014, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.
Organ je z izpodbijano odločbo ZDIJZ-1/2014 z dne 17. 6. 2014 prosilcu v točkah 1 do 3 zahteve ugodil, v točkah 4 in 5 pa je zahtevo ponovno zavrnil. V obrazložitvi se je skliceval na izjeme od prostega dostopa po 2., 8. in 9. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Citiral je 1. al. 1. odst. 72. člena Statuta organa (ki določa, da se kot poslovna tajnost in podatki, za katere veljajo določila o varovanju po zakonu, statutu in drugih splošnih aktih organa, štejejo podatki oz. dokumenti in listine, ki so specifični glede na dejavnost organa in bi njihovo posredovanje nepooblaščenim osebam škodovalo izvajanju nalog organa ali stanovalcem oz. zaposlenim, zlasti pa listine in podatki, ki jih Svet organa določi v skladu z zakonom in na predlog ustanovitelja ali direktorja organa kot poslovno tajnost) in 14. člen Poslovnika o delu sveta organa (ki določa, da je član Sveta organa dolžan varovati poslovno skrivnost in da o tem, katero gradivo ali podatek velja za poslovno skrivnost, odloči v skladu s Statutom predsednik Sveta zavoda na predlog direktorja). Upošteval je dejstvo, da končni zapisnik o predaji del še ni podpisan zaradi nerešenih vprašanj, vezanih na samo izvedbo del, in da je bil nad izvajalcem del v enoti Doma v Kopru (Granit d.d.) začet stečajni postopek, ki še ni pravnomočno zaključen. Ker je upošteval opozorila Pooblaščenca, je organ v postopek pritegnil stranske udeležence, ki naj bi podali izjave, da v skladu s sklepi uprav družb zahtevani podatki štejejo kot poslovna skrivnost. Prosilcu je z uporabo t. i. delnega dostopa omogočil dostop do kopije pogodbe z izbranim izvajalcem s prilogami ter kopijo zapisnika komisije o izboru ponudnika za gradnjo enote Doma upokojencev Ptuj v Kopru, iz katerih naj bi izhajala tudi soglasja podizvajalcev. Zahtevo prosilca iz 4. in 5. točke je organ zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, dostop do samih podatkov pa je zavrnil s sklicevanjem na 9. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi je navedel, da se je izbrani izvajalec s pogodbo zavezal z lastnimi delavci opraviti 50 % vseh predvidenih del, vendar so bila zaradi likvidnostnih težav izbranega izvajalca dela dejansko opravljena s strani izvajalčevih podizvajalcev, ki niso bili navedeni v pogodbi. Iz teh razlogov organ s posebnimi soglasji (ali soglasji kot del pogodbe), ki jih je zahteval prosilec, ne razpolaga. Izvedena dela je organ sproti po situacijah plačal izvajalcu, v dobri veri, da ta naprej izplačuje svojim podizvajalcem. Tega pa izvajalec očitno ni počel, zato so se na organ začeli vršiti pritiski in grožnje s strani podizvajalcev, ki so zahtevali neposredno plačilo in niso hoteli dokončati del. Organ je zato izvršil nekatera plačila neposredno podizvajalcem, ker ni vedel, da so bila ta že zajeta v posamezne situacije, ki jih je že plačal izvajalcu. Takoj, ko je to izvedel, je organ od izvajalca zahteval vrnitev plačil in svojo terjatev prijavil v stečajnem postopku, uvedenim nad izvajalcem. Zaradi prej začetega izvršilnega postopka je prijavil tudi ločitveno pravico, ki jo ima za poplačilo svoje terjatve na nepremičninah izvajalca. Organ pa ni nikoli razpolagal s pogodbami, ki jih je izvajalec sklepal s podizvajalci. Primopredaja del še ni zaključena in zato bi razkritje kakršnihkoli podatkov o transakcijah, pred dokončno ureditvijo plačil izvedenih del, povzročilo napačno razumevanje končnega obračuna izvedenih gradbenih del, zlasti zaradi stečajnega postopka nad izvajalcem, kar pa bi pomenilo škodo za organ. Predmetni dokument naj bi bil še v postopku izdelave in predmet posvetovanj v organu, predvsem pa odvisen od poteka stečajnega postopka in unovčevanja izvajalčevega premoženja.
Prosilec je dne 21. 6. 2014 vložil pritožbo zoper odločbo organa št. ZDIJZ-1/2014 z dne 17. 6. 2014, v kateri je navedel, da mu organ v zvezi s točkami 1 do 3 njegove zahteve ni posredoval vseh dokumentov, in sicer:
1. prejel je fotokopijo gradbene pogodbe št. 2/2011, ni pa prejel vseh prilog k pogodbi in sicer: predračuna št. 11/2011 z dne 1. 2. 2011 (tč. 2.5 pogodbe), razpisne dokumentacije naročnika in ponudbene dokumentacije izvajalca (tč. 1 pogodbe, zadnji odstavek);
2. prejel je »Odločbo o imenovanju strokovne komisije«, ne pa tudi zahtevanega zapisnika komisije o izbiri ponudnika;
3. ni prejel fotokopij soglasij podizvajalcev, na podlagi katerih organ poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnikov namesto njega.
V zvezi z zavrnitvijo 4. in 5. točke zahteve je prosilec prepričan, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, ker se ti nahajajo v obliki (računovodskih) evidenc, ki jih je mogoče izpisati z vsakim standardnim računovodskim programom. Vse ostale navedbe organa v zvezi s podizvajalci pa niso povezane s stanjem evidence oziroma razpoložljivostjo informacij. Prosilec je navedel, da je organ očitno kršil Zakon o javnem naročanju, ker je dela po situacijah poravnal podizvajalcu – v skladu s 4. tč. gradbene pogodbe mora namreč izvajalec zagotoviti vso dokumentacijo za zamenjane podizvajalce, poleg tega pa sme v skladu z ZJN podizvajalca zamenjati le s predhodnim pisnim soglasjem naročnika. Iz vseh navedb organa izhaja, da so plačila dejansko bila izvedena, zato bi po Zakonu o računovodstvu in Slovenskih računovodskih standardih evidenca o plačilih izvajalcu in podizvajalcem morala obstajati. Stečajni postopek nima nobenega vpliva na plačila, ki so že bila izvedena, in tudi evidenca plačil se zaradi stečajnega postopka ne bo spremenila, niti končni obračun ne bo vplival na že izvedena plačila in s tem povezane evidence. Prav tako ni mogoče govoriti o »dokumentu, ki je še v izdelavi«, ker so plačila praviloma takoj po izvedbi plačil knjižena v računovodske evidence. Dokument tudi ni predmet posvetovanja, ker je znesek 1.424.190 EUR dokončno knjižen pod prevrednotovalne odhodke, ki so izkazani v letnem poročilu (v prilogi), ki je končno, potrjeno s strani Sveta organa in oddano na AJPES. Sklicevanje na škodni test, brez navedbe, kaj je test zajemal in kakšna škoda bi nastala, je po mnenju prosilca brezpredmetno, prav tako pa evidence izplačil ni mogoče napačno razumeti, ker gre zgolj za informacijo komu, kdaj in s kakšnim namenom je bil plačan znesek v določeni višini. Prosilec je navedel še, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ kršil 71. člen ZJN (ni plačeval neposredno podizvajalcem) in ni ravnal kot dober gospodar ter da bi razkritje zahtevanih evidenc pokazalo, da je bil organ s kršitvijo zakona oškodovan za 1.424.190 evrov. Glede zatrjevane poslovne skrivnosti se je prosilec skliceval na ustaljeno prakso Pooblaščenca.
Pooblaščenec je 21. 7. 2014 od organa prejel pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi. Organ je navedel, da je dne 17. 7. 2014 prosilcu posredoval fotokopije razpisne dokumentacije naročnika in ponudbene dokumentacije izbranega izvajalca, ki zajema tudi predračun št. 11/2011 z dne 1. 2. 2011, in fotokopijo zapisnika o javnem odpiranju ponudb z odločbo o izbiri najugodnejšega ponudnika ter aneks št. 28/2012, iz katerega je razvidna zamenjava dveh v prvotni pogodbi imenovanih podizvajalcev.
Prosilec je dne 22. 7. 2014 dopolnil svojo pritožbo in navedel, da je glede svoje zahteve:
- pod točko 1 sicer prejel aneks št. II in III, ni pa prejel aneksa št. I;
- pod točko 2 ni prejel zapisnika komisije za izbor ponudnika (in dopušča možnost, da ta res ne obstaja);
- pod točko 3 ni prejel soglasij podizvajalcev, na podlagi katerih organ namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika (navedel je, da 7. tč. 2. odst. 71. člena ZJN zahteva, da »podizvajalec predloži soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika«, zato predvideva, da obstajajo 3 taka soglasja, ki pa jih ni prejel).
Po pozivu je organ Pooblaščencu posredoval Aneks št. 28/2012 z dne 14. 3. 2012, iz katerega izhaja zamenjava dveh podizvajalcev (kot aneks št. I h gradbeni pogodbi št. 2/2011), Zapisnik o javnem odpiranju ponudb št. JN-5/2010 z dne 1. 2. 2011 (kot zapisnik komisije o izbiri ponudnika). K točki 4 prosilčeve zahteve je organ navedel, da ima na kartici konta 469 »Ostali prevrednotovalni poslovni odhodki« v višini 1.424.190 evrov zajetih 156.244,64 evrov kratkoročnih terjatev zaradi neplačanih zneskov iz naslova oskrbnin ter 1.267.945,89 evrov zaradi dokončanja novogradnje v Kopru in posredoval izpis kartic od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013 »Prevrednotovalni poslovni odho« (temeljnica 469000) ter izpis kartic od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013 »Prevr. odh. zaradi oslabitve n.« (temeljnica 469200). K 5. točki prosilčeve zahteve je navedel, da so se vsa plačila obveznosti iz naslova gradnje enote v Kopru knjižila na obveznosti do izvajalca Granit d.d. (torej tudi tista, ki jih je organ po asignacijah plačeval podizvajalcem), in da je skupno (Granit d.d. in podizvajalcem) plačal 5.982.047,73 evrov iz naslova opravljenih del in avans v višini 472.521,66 evrov. V zvezi s tem je priložil izpis kartic po partnerjih od 1. 1. 2011 do 31. 8. 2013 za partnerja št. 00437 »Granit d.d. – v stečaju«. Posredoval je tudi pozive k stranski udeležbi, ki jih je dne 7. 7. 2014 poslal 17 gospodarskim družbam in 1 samostojnemu podjetniku posamezniku ter odgovore 8 gospodarskih družb in samostojnega podjetnika posameznika.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo in kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Prosilec izpodbija odločbo organa le v delih, ki se nanašajo na pridobitev naslednjih dokumentov:
- aneksa št. I h gradbeni pogodbi št. 2/2011 (del 1. al. 1. tč. izreka izpodbijane odločbe);
- zapisnika komisije za izbor ponudnika (2. al. 1. tč. izreka izpodbijane odločbe);
- soglasij podizvajalcev, na podlagi katerih organ namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika (3. al. 1. tč. izreka izpodbijane odločbe);
- izpisa ali kopije seznama plačil podizvajalcem za gradnjo enote Doma upokojencev Ptuj v Kopru, ki jih je organ v Računovodskem poročilu za leto 2013 izkazal pod »Prevrednotovalni poslovni odhodki« v skupnem znesku 1.424.190 EUR (1. al. 2. tč. izreka izpodbijane odločbe);
- izpis vseh plačil izvajalcu gradnje enote Doma upokojencev Ptuj v Kopru, namensko za navedeno gradnjo (2. al. 2. tč. izreka izpodbijane odločbe).
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da sta 2. in 3. alineja 1. točke izreka izpodbijane odločbe v nasprotju z obrazložitvijo in da je organ na prvi stopnji v zvezi z 2. točko izreka izpodbijane odločbe zmotno ugotovil dejstva. Zato je moral Pooblaščenec, v skladu s 1. odst. 251. člena ZUP, dopolniti postopek, da bi odpravil omenjene pomanjkljivosti.
Pooblaščenec je v komunikaciji z organom ugotovil, da nima razloga, da ne bi verjel organu, da s posebnimi soglasji podizvajalcev, ki jih je zahteval prosilec, res ne razpolaga. Organ je to dejstvo pojasnil že v obrazložitvi izpodbijane odločbe, vendar je s 3. alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe prosilcu ugodil – v tem delu je izrek v očitnem nasprotju z obrazložitvijo in dejanskim stanjem. Če dokument ne obstaja v materializirani obliki, ga organ prosilcu ne more posredovati. Po ustaljeni praksi Pooblaščenca, Upravnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS pa ga tudi ni dolžan ustvariti ali pridobiti šele na podlagi prejete zahteve. Zato je moral Pooblaščenec, na podlagi 2. odst. 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo v tem delu (3. alineja 1. točke izreka) odpraviti in sam odločiti, da se prosilčeva zahteva v 3. točki zavrne, ker zahtevana soglasja ne obstajajo.
Organ se do prosilčeve zahteve za dostop do zapisnika komisije o izboru ponudnika za gradnjo enote v Kopru (2. točka zahteve) v obrazložitvi sicer ni izrecno opredelil, je pa z 2. alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe prosilcu ugodil – v tem delu odločbe torej ni bilo mogoče preizkusiti (bistvena kršitev pravil upravnega postopka po 7. tč. 2. odst. 237. člena ZUP). Pooblaščenec je v komunikaciji z organom ugotovil, da organ razpolaga z Zapisnikom o javnem odpiranju ponudb, katerega priloga je Obrazec za ugotavljanje ponujenih vrednosti ponudb ponudnikov, in obvestilo o izbiri ponudnika, ne razpolaga pa s posebnim zapisnikom izbirne komisije. Pooblaščenec ni imel razloga, da ne bi verjel, da organ z zahtevanim zapisnikom ne razpolaga. Če dokument ne obstaja v materializirani obliki, ga organ prosilcu ne more posredovati. Po ustaljeni praksi Pooblaščenca, Upravnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS pa ga tudi ni dolžan ustvariti ali pridobiti šele na podlagi prejete zahteve. Ker je organ prosilcu v tem delu njegove zahteve z odločbo sicer ugodil (2. alineja 1. točke izreka) je moral Pooblaščenec, na podlagi 2. odst. 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo v tem delu odpraviti in sam odločiti, da se prosilčeva zahteva v 2. točki zavrne, ker zahtevani zapisnik ne obstaja.
Organ je v postopku na prvi stopnji zmotno ugotovil, da izpisa, ki ju je prosilec zahteval v 4. in 5. točke svoje zahteve, ne obstajata. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku, na podlagi izpisov in pojasnil, ki jih je posredoval organ, ugotovil, da izpis, ki ga je prosilec zahteval v 4. točki zahteve, predstavljata skupaj izpis kartic od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013 »Prevrednotovalni poslovni odho« (temeljnica 469000) in izpis kartic od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013 »Prevr. odh. zaradi oslabitve n.« (temeljnica 469200). Izpis, ki ga je prosilec zahteval v točki 5 svoje zahteve, pa predstavlja izpis kartic po partnerjih od 1. 1. 2011 do 31. 8. 2013 za partnerja št. 00437 »Granit d.d. – v stečaju«. Z vpogledom v posredovane izpise kartic se je Pooblaščenec prepričal, da organ z njimi razpolaga v obliki računovodske evidence plačil, ki jo je z uporabo različnih parametrov mogoče enostavno natisniti na papir, kar je organ tudi storil. Tako izpolnjujejo kriterije za obstoj informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Pooblaščenec je zato nadalje presojal, ali so v zvezi s temi tremi izpisi izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme po 9. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je skliceval organ.
ZDIJZ v 9. točki 1. odst. 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Prosilec je obstoju te izjeme nasprotoval, zato je Pooblaščenec presojal, ali so glede obravnavane dokumentacije izpolnjeni vsi pogoji, ki morajo biti v skladu z določbo 9. točke 1. odst. 6. člena ZDIJZ podani kumulativno:
- dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu,
- dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,
- razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine (t. i. specifični škodni test).
Pooblaščenec se povsem strinja s prosilčevimi navedbami, da pri izpisu iz računovodske evidence ni mogoče govoriti o »dokumentu, ki je še v izdelavi«, ker gre za že knjižena plačila. Že knjižene postavke, ki se jih iz evidence natisne na papir, po naravi stvari ne morejo pomeniti dokumenta v nastajanju. Prav tako takšna evidenca po naravi stvari ne more pomeniti »dokumenta, ki je še predmet posvetovanja«, čim je podatek (plačilo) v njej enkrat zavedeno. Postavka se bodisi knjiži, bodisi ne – nikakor pa ni mogoče, da bi se znesek »začasno« vpisal v računovodsko evidenco in bi se organ o tem vpisu kasneje »notranje« posvetoval. Vsekakor na računovodski izpis, za obdobje pred ali med stečajnim postopkom, sam izid stečajnega postopka nad stranskim udeležencem, v smislu 9. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ, nikakor ne more vplivati. Organ je vsebino, naravo in namen izjeme od prostega dostopa po 9. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ, na katero je oprl izpodbijano odločbo, uporabil povsem napačno. Ker že prva dva kriterija za obstoj izjeme po 9. tč. 1. odst. 6. člena (dokument je že dokončan in ne more več biti predmet posvetovanja v organu kot dokument v nastajanju) očitno nista izpolnjena, Pooblaščencu specifičnega škodnega testa ni bilo treba izvajati.
V postopku je Pooblaščenec v zvezi s tremi izpisi po uradni dolžnosti ugotavljal še obstoj drugih izjem od prostega dostopa, pri čemer je ugotovil, da te ne obstajajo. Prav tako glede dokumentov, ki so bili predmet pritožbe prosilca, Pooblaščenec ni zaznal nobenega subjekta, ki bi ga zaradi varstva njegovih pravic ali pravnih koristi moral pozvati v postopek kot stranskega udeleženca (43. in 44. člen ZUP). Zato so vse izjave, ki so jih podali stranski udeleženci v postopku na prvi stopnji, v tem pritožbenem postopku irelevantne.
Ker je Pooblaščenec v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ na prvi stopnji zmotno ugotovil, da zahtevani izpisi ne obstajajo, je na podlagi 2. odst. 251. člena ZUP odpravil 2. točko izreka izpodbijane odločbe. Ker je v dopolnjenem postopku ugotovil, da zahtevani izpisi obstajajo in v zvezi z njimi niso izpolnjeni pogoji iz 1. odst. 6. člena ZDIJZ, ki bi narekovali zavrnitev dostopa, je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Organ je s 1. točko izreka izpodbijane odločbe prosilcu sicer ugodil in mu pogodbo ter del prilog in aneksov tudi dejansko posredoval. Domnevno pa mu ni posredoval aneksa št. I h gradbeni pogodbi (ampak mu je posredoval le aneksa št. II in III). Pooblaščenec je z vpogledom v Aneks št. 28/2012 z dne 14. 3. 2012, ki ga je organ identificiral kot aneks št. I h gradbeni pogodbi, ugotovil, da ta po vsebini sicer predstavlja prvi aneks h gradbeni pogodbi, vendar je označen z oznako »III. Aneks«. Pooblaščenec ugotavlja, da je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena, ker je aneks št. 1 h gradbeni pogodbi, glede neposredovanja katerega se je pritožil zoper odločbo organa, dejansko prejel, zato je bilo treba pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi 1. odst. 248. člena ZUP, zavrniti.
Po pregledu zahtevanih dokumentov in na podlagi zgornjih argumentov je Pooblaščenec ugotovil, da je pritožba prosilca utemeljena v delih, ki se nanašajo na 2. in 3. alinejo 1. točke ter 2. točko izreka izpodbijane odločbe organa, zato je v teh delih izpodbijano odločbo organa, na podlagi 1. in 2. odst. 251. člena ZUP, odpravil in odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pooblaščenec je ugotovil, da je del pritožbe prosilca, ki se nanaša na 1. alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe, neutemeljen, zato jo je na podlagi 1. odst. 248. člena zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,
svetovalca pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka