Prosilec - Fakulteta za matematiko, Univerza v Ljubljani
+ -Številka: 090-173/2014/5
Kategorije: Dokument v izdelavi, Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je zahteval zapisnik komisije v postopku izbire javnega razpisa za prosto delovno mesto na fakulteti in druge akte izdane v tem postopku. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, saj postopek zaposlitve še ni zaključen, kar pomeni, da gre za dokumente, ki so še v izdelavi. Pooblaščenec je ugotovil, da je faza izbire ustreznega kandidata v konkretnem postopku že zaključena, torej dokument ne more biti več v postopku izdelave zgolj zaradi dejstva, da pogodba z izbranim kandidatom še ni bila podpisana. Pooblaščenec je pritožbi prosilca delno ugodil, zavrnil pa jo je v delu, ki se nanaša na osebne podatke vseh prijavljenih kandidatov. Osebni podatki kandidata, ki je bil v konkretnem postopku izbran, vendar še ni podpisal pogodbe o zaposlitvi, prav tako predstavljajo varovane osebne podatke, saj kandidat še ni postal javni uslužbenec na podlagi te konkretne pogodbe.
ODLOČBA:
Številka: 090-173/2014/5
Datum: 8. 8. 2014
Informacijski pooblaščenec po namestnici pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/48 z dne 17. 8. 2009 (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP2, 23/2014 in 50/2014, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Univerze v Ljubljani, Fakultete za matematiko in fiziko, Jadranska 19 (p.p. 2964), 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 1835-1/14 GBH z dne 8. 7. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana odločba organa delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo Poročila komisije za izbiro kandidata (m/ž) za zaposlitev na delovnem mestu visokošolskega učitelja na Oddelku za fiziko FMF UL z dne 5. 6. 2014 s prilogo, pri čemer mora prekriti naslednje podatke:
- imena, priimke, nazive, vrsto in stopnjo izobrazbe vseh kandidatov, ki so se prijavili na razpisano prosto delovno mesto, ne glede na to, kje v dokumentu se ti podatki nahajajo,
- celotno tabelo dosežkov kandidatov, razen prve in druge vrstice tabele, ki izkazujeta kriterije, na podlagi katerih so bili kandidati razvrščeni.
2. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 11. 6. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za:
- zapisnike komisije v postopku izbire javnega razpisa za prosto delovno mesto na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za matematiko in fiziko, Oddelku za fiziko; (šifra DM: D019001) Visokošolski učitelj IX-1; IX-2 ali IX-3, v nazivu: docent, izredni profesor ali redni profesor za področje fizike, za nedoločen čas in s polnim delovnim časom, objavljenim 10. 1. 2014 na Zavodu RS za zaposlovanje in na spletni strani Univerze v Ljubljani,
- akte dekana, ki jih je izdal v navedenem postopku,
- druge akte, ki so jih pristojni organi sprejeli v navedenem postopku izbire.
O zahtevi prosilca je organ dne 8. 7. 2014 izdal odločbo št. 1835-1/14-BGH, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da postopek izbire kandidata za zasedbo prostega delovnega mesta pri organu, na dan izdaje odločbe še ni zaključen. Postopek izbire za zasedbo delovnega mesta bo zaključen z izdajo sklepa o izbiri. Ne glede na navedeno organ dodaja, da bo šele s podpisom pogodbe o zaposlitvi sklenjeno delovno razmerje, s čimer izbrani kandidat postane javni uslužbenec, zato v sedanji fazi postopka o tem, da gre za podatek o porabi javnih sredstev ali podatek, povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, v smislu izjeme iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni moč govoriti. Zahtevo prosilca je treba zavrniti na podlagi 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedena točka namreč določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 10. 7. 2014 vložil pritožbo, s katero odločbo izpodbija v celoti. Prosilec navaja, da se visokošolski učitelji zaposlujejo na podlagi javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh Univerze. O izbiri strokovno najboljšega kandidata mora odločiti za to imenovana komisija, delovno razmerje pa sklene rektor univerze na predlog fakultete. V danem primeru so bili zahtevani dokumenti, ki so nastali v že končanem postopku pri organu, zato, da bi se vlagatelj, kot neizbrani kandidat, lahko še pred nastopom težko popravljivih posledic obrnil na rektorja, kot na nadzorstveni organ, in ga opozoril na različne vidike nepravilnosti in nezakonitosti navedenega postopka, kar bi rektorju omogočilo vsebinsko širšo presojo o tem, kako naj v danem primeru odloči. Pritožba prosilca je torej usmerjena k temu, da se preneha s kadrovanjem na podlagi tajnih dokumentov, ki se kandidatom (in javnosti) razkrijejo po mnenju organa kvečjemu tedaj, ko so postopki izbire že zaključeni in je rektorju onemogočeno izvrševanje vsebinskega nadzorstva. Postopek pred organom je v danem primeru končan, saj je nesporno, da je izbirna komisija zaključila svoje delo z izdelavo zahtevanega zapisnika o izbiri kandidata in da se bo postopek nadaljeval na podlagi ustreznih predlogov organov fakultete pred rektorjem Univerze. Nesporno je tudi, da so vsi (ali večina) prijavljenih kandidatov že javni uslužbenci, saj morajo imeti, skladno s pogoji razpisa, habilitacijske nazive visokošolskih učiteljev. Navedeni razpis v svojem bistvu pomeni (praviloma) možnost napredovanja javnih uslužbencev na fakulteti, in sicer tistih, ki zasedajo delovna mesta visokošolskih učiteljev in bi radi dosegli zaposlitev na delovnem mestu visokošolskega učitelja, ki s seboj nosi višjo plačo in drugačne obremenitve. V danem primeru je nesporno tudi, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, da so nastali v zvezi z delovanjem organa in da so v materializirani obliki. Sporno je le, ali je informacija dostopna glede na izjeme, ki jih določa zakon. Iz izpodbijane odločbe sicer ni jasno, na kateri podlagi je organ zavrnil dostop do informacije javnega značaja, saj je ta vsebinsko nejasna in kontradiktorna. Organ se v odločbi sklicuje na izjemo dokumenta v postopku izdelave, ki mora imeti kumulativno izpolnjene tri elemente, in sicer, dokument mora biti še v postopku izdelave, dokument mora biti še predmet posvetovanja in specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine). Organ si torej popolnoma napačno razlaga določbe ZDIJZ, ki se nanašajo na izjeme od dostopa. Zahtevani dokumenti so po vseh podatkih nesporno nastali, bili so podpisani s strani pristojnega organa in tudi že posredovani rektorju Univerze v Ljubljani. Zato ti dokumenti niso več predmet posvetovanja in premisleka, komisija za izbiro se ne bo ponovno sestala in ne bo sestavila novega zapisnika. Iz navedenega tako sledi, da prosilec ni zahteval »osnutka« ali »predloga«, temveč končne akte, ki so že nastali. Razlog zavrnitve po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zato po mnenju prosilca ni utemeljen in je nezakonit. Čeprav je temeljni razlog zavrnitve dostopa nepravilen in nezakonit, pa prosilec iz previdnosti oporeka tudi razlagi, da gre za varovane osebne podatke. V postopku izbire javnega uslužbenca so nastali določeni dokumenti, ki utemeljujejo odločanje organa in ne pomenijo vpogleda v zasebno ali intimno sfero kandidatov. Tako je pravilo, da so po ZDIJZ vselej javno dostopni podatki, ki se nanašajo na podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca vsaj v specifičnih postopkih napredovanja zaposlenih na javni univerzi, treba ustrezno uporabiti ter razlagati tudi glede dostopnosti informacij, ki se nanašajo na postopek sklepanja delovnih razmerij, ki po svoji vsebini pomenijo prav karierno pot javnega uslužbenca. Glede na to, da gre v danem primeru, glede na posebne značilnosti tega postopka, v bistvu za napredovanje že zaposlenih javnih uslužbencev, je torej z zahtevo po pridobitvi relevantnih dokumentov zasledovano vsebinsko vprašanje, kateri izmed prijavljenih je, glede na objektivne kriterije znanstvene in pedagoške uspešnosti, dosegel najboljši rezultat in naj bi bil upravičen doseči navedeno napredovanje v okviru kariere visokošolskega učitelja kot javnega uslužbenca. To vrednotenje pa mora biti vključeno v zahtevane dokumente, ki so s tem seveda pomembni tudi z vidika interesa javnosti, da se s temi informacijami seznani, še preden je postopek končan s podpisom pogodbe in nastopom posledic morebiti nedovoljenega ravnanja. Iz tega vidika je navedba v izpodbijani odločbi, da se zahtevanih informacij ne bo posredovalo, ker nova pogodba o zaposlitvi še ni sklenjena in delovno razmerje javnega uslužbenca še ni nastalo, vsebinsko netočna in razlagalno formalistična. Ob navedenem prosilec opozarja tudi na to, da je organ povsem spregledal možnost, da bi, v primeru, da je res želel zaščititi osebne podatke, uporabil institut delnega dostopa. Tako bi organ lahko prekril nebistvene in zasebne podatke kandidatov, kamor seveda ne sodi ime izbranega, pa tudi ne drugi podatki o prijavljenih kandidatih, ki so sicer dostopni javnosti in javno objavljeni na spletu, če se pojavljajo tudi v tem postopku (npr. podatki o objavah in znanstveni uspešnosti, ki so javno dostopni na spletnih bazah SICRIS in COBISS, ali akademski nazivi, ki so dostopni na spletnih straneh fakultet, itd.).
Pritožbo prosilca je organ dne 15. 7. 2014 kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, posredoval v odločanje Pooblaščencu. Ob tem je organ glede pritožbenih navedb prosilca še pojasnil, da glede na to, da se postopek izbire kandidata zaključi šele s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom, slednja pa še ni sklenjena, nikakor ni mogoče slediti navedbam v pritožbi, da naj bi bilo nesporno, da je izbirna komisija zaključila svoje delo in da naj bi razpis predstavljal zgolj možnost napredovanj javnih uslužbencev pri organu.
Na poziv Pooblaščenca mu je organ dne 31. 7. 2014 posredoval še dodatno dokumentacijo, in sicer poročilo komisije za izbiro kandidata (m/ž) za zaposlitev na delovnem mestu visokošolskega učitelja na Oddelku za fiziko FMF UL ter dopis Univerze v Ljubljani, št. 104-12/2014 z dne 17. 6. 2014, iz katerega izhaja, da se preostala dokumentacija za razpis za zasedbo predmetnega delovnega mesta nahaja na rektoratu. Pogodbe z izbrano osebo rektor še ni podpisal, ker Univerza nima potrjenega Kadrovskega načrta za leto 2014 in je zaposlovanje v breme proračunskih sredstev začasno zadržano, kar pomeni, da postopek zaposlovanja še vedno ni zaključen.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Pojem informacije javnega značaja
Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevani dokumenti sodijo v delovno področje organa, prav tako ni sporno, da organ z (nekaterimi) zahtevanimi dokumenti razpolaga in da se ti nahajajo v materializirani obliki. Nenazadnje je organ dokumentacijo, ki naj bi bila predmet zahteve in pritožbe prosilca, Pooblaščencu tudi posredoval.
Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec zahteval zapisnik komisije v postopku izbire za delovno mesto pri organu, ter akte dekana in druge akte pristojnih organov sprejetih v navedenem postopku izbire. Organ je Pooblaščencu posredoval zgolj kopijo poročila komisije za izbiro kandidata, ne pa tudi drugih aktov, ki jih je organ sprejel v postopku izbire. Organ je pojasnil, da s preostalimi dokumenti trenutno ne razpolaga, saj je celotno dokumentacijo iz razpisa za zasedbo delovnega mesta visokošolskega učitelja v originalu posredoval na rektorat Univerze. Slednje izhaja tudi iz dopisa Univerze v Ljubljani, št. 104-12/2014 z dne 17. 6. 2014, v katerem ta navaja, da so v podpis prejeli sklep o izbiri in pogodbo o zaposlitvi. Glede na to, da je organ prosilcu dolžan posredovati le tiste dokumente, s katerimi razpolaga, je Pooblaščenec v konkretnem postopku presojal odločitev organa le glede poročila komisije za izbiro kandidata, saj je to edini dokument, s katerim je organ razpolagal v času izdaje odločbe.
2. Izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki so določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Glede na to, da se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo dokumenta v postopku izdelave, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je glede dokumentov, ki jih zahteva prosilec, podana izjema po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa dokument, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.
2.1. Dokument v izdelavi kot izjema od prostega dostopa
Organ se je v obrazložitvi odločbe skliceval, da dokument vsebuje podatke, ki so šele v nastajanju in so še predmet posvetovanja ter drugačnega oblikovanja oziroma dopolnjevanja, saj postopek izbire kandidata za zasedbo prostega delovnega mesta pri organu še ni zaključen.
Organ se v izpodbijani odločbi torej sklicuje na obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ zavrne zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevana informacija, do katere je organ prosilcu zavrnil dostop in je predmet presoje Pooblaščenca, predstavlja zatrjevano izjemo.
Iz zakonske dikcije določbe 9. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da ima izjema tri elemente oziroma pogoje, ki morajo biti podani kumulativno:
a) dokument mora biti še v postopku izdelave,
b) dokument mora biti še predmet posvetovanja,
c) specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).
Glede na abstraktnost določila oziroma možne različne opredelitve v praksi o tem kdaj velja, da je dokument v postopku izdelave, pomoč pri opredelitvi dokumentov, ki so še v postopku izdelave, s podrobnejšim kriterijem vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 76/05 in 119/07, 76/2005 in 119/2007; v nadaljevanju Uredba). Ta v prvem odstavku 7. člena določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani dokument v vseh pogledih predstavlja zaključen dokument, ki v tej fazi postopka izbire kandidata za zasedbo prostega delovnega mesta ni več v postopku izdelave. Postopek izbire kandidata za prosto delovno mesto že sam po sebi poteka v več fazah, kar pomeni, da v postopku nastajajo različni dokumenti (tako s strani kandidata, komisije, organa in na koncu rektorja). Napačno bi bilo stališče, da so vsi dokumenti, ki nastanejo pred podpisom pogodbe o zaposlitvi, v postopku izdelave. Dejstvo je namreč, da je Poročilo komisije za izbiro kandidata zaključen dokument, ki se sam po sebi ne bo več spreminjal, saj je komisija že zasedala, dokument je bil izdelan in podpisan, ter tudi posredovan v rektorat Univerze kot uradni dokument v postopku zaposlitve. Argument organa, da je dokument v postopku izdelave, dokler celotni postopek zaposlitve ni zaključen, ne vzdrži resne pravne presoje, saj je konkretni dokument zaključena celota neke faze postopka, ki se je že končala, torej dokument ni in ne more več biti v postopku izdelave. Dostopa do že izdelanih dokumentov enega organa pa ni mogoče zavrniti zgolj iz razloga, ker so bili posredovani v odločanje drugemu organu.
Ker zahtevani dokument ne predstavlja dokumenta, ki je še v postopku izdelave, Pooblaščenec nadalje ni presojal, ali bi razkritje dokumenta povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Ta presoja ni potrebna, saj morajo biti pogoji za izjemo iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podani kumulativno; če se ugotovi, da en kriterij ni podan, ugotavljanje obstoja drugih ni smiselno, saj rezultat presoje ne bi mogel voditi do drugačnega rezultata – neobstoja izjeme.
2.2. Osebni podatki kot izjema od prostega dostopa
Je pa v obravnavanem primeru Pooblaščenec ugotovil, da dokument vsebuje varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa. 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja predstavlja osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je z vpogledom v dokument, ki mu ga je v zvezi z zahtevo prosilca posredoval organ, ugotovil, da ta vsebuje številne osebne podatke - imena in priimke fizičnih oseb, izobrazbo, leto rojstva, dosežene nazive, podatke o delu in različne znanstvene kazalnike). Upoštevaje zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka gre pri navedenih podatkih nedvomno za osebne podatke, postavlja pa se vprašanje, ali ti podatki predstavljajo kategorijo t. i. varovanih osebnih podatkov.
Razkritje, sporočanje, širjenje osebnih podatkov ali drugo dajanje na razpolago pomeni obdelavo osebnih podatkov (glej 3. točko prvega odstavka 6. člena ZVOP-1). 9. člen ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Pooblaščenec ugotavlja, da področni zakon v smislu prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavlja že sam ZDIJZ, ki v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena določa, da se ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Upoštevaje dejstvo, da v obravnavanem primeru izjeme iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ne pridejo poštev, Pooblaščenec ugotavlja, da osebni podatki, ki so v zahtevanih dokumentih povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, niso varovani osebni podatki. Po določbi 1. člena ZJU je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima torej bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa, s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Glede dostopa do osebnih podatkov javnih uslužbencev Pooblaščenec pojasnjuje tudi, da v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto.
Ne glede na navedeno pa Pooblaščenec v konkretnem primeru ugotavlja, da tretji odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da niso varovani osebni podatki javnih uslužbencev, to je posameznikov, ki so že sklenili delovno razmerje pri organu, če so ti podatki v zvezi z opravljanjem njihovega dela oz. v zvezi s sklenitvijo delovnega razmerja pri organu. V konkretnem primeru predstavljajo nevarovane osebne podatke imena in priimki ter nazivi oseb, ki so bile imenovane v komisijo za izbiro kandidata za razpisano prosto delovno mesto, kot tudi imena, priimki in nazivi oseb, ki so delovale kot posvetovalno telo komisije za izbor kandidata za zasedbo prostega delovnega mesta.
Slednje pa ne velja za imena, priimke, nazive, izobrazbo, leto rojstva, ter preostale navedene dosežke in lastnosti kandidatov, ki so se prijavili na predmetni razpis. V obravnavanem primeru ni bilo mogoče slediti pritožbenim navedbam prosilca, da mu je organ dolžan posredovati tudi osebne podatke o kandidatih, saj so ti že sedaj javni uslužbenci in predstavlja zaposlitev na novo delovno mesto »nekakšno obliko napredovanja javnih uslužbencev – visokošolskih učiteljev«. Zaposlitev na novem delovnem mestu, ki za posameznika predstavlja »napredovanje v kariernem pogledu« ni mogoče enačiti z napredovanji javnih uslužbencev, ki pomenijo napredovanje v višji plačni razred oziroma v višji naziv znotraj že obstoječe zaposlitve javnega uslužbenca. Pooblaščenec torej ugotavlja, da se določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne nanaša na osebe (kandidate), ki kandidirajo za novo zaposlitev v javnem sektorju, dokler z njimi ni sklenjena pogodba o zaposlitvi in postanejo javni uslužbenci na podlagi novega razpisnega postopka. Dejstvo, da so določeni kandidati, na podlagi obstoječe pogodbe o zaposlitvi, že sedaj javni uslužbenci, v konkretnem primeru ni relevantno in ne predstavlja pravne podlage za obdelavo njihovih osebnih podatkov.
Glede na to, da v času izdaje odločbe prvostopenjskega organa pogodba o zaposlitvi z izbranim kandidatom še ni bila sklenjena, ta še ni postal javni uslužbenec na podlagi konkretnega postopka izbire za prosto delovno mesto pri organu, zaradi česar Pooblaščenec ugotavlja, da podatki o ˝izbranem˝ kandidatu, ki še ni zaposlen, predstavljajo varovane osebne podatke, glede katerih ni pravne podlage za posredovanje javnosti. Prav tako predstavljajo varovane osebne podatke tudi osebni podatki drugih prijavljenih kandidatov na konkretni razpis organa.
3. Delni dostop
.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevan dokument vsebuje varovane osebne podatke, je v nadaljevanju presojal, ali je v zvezi z dostopom do tega dokumenta možen t. i. delni dostop.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec je v obravnavani zadevi ocenil, da je institut delnega dostopa mogoč, zato je organu naložil izvedbo delnega dostopa na način, kot to določa 1. točke izreka te odločbe.
Ker je Pooblaščenec na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) pa je Pooblaščenec pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke