Prosilec - Občina Sežana
+ -Številka: 090-172/2014
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Organ je zavrnil zahtevo za vpogled v prvo in zadnje pisno opozorilo izdano v letu 2013 za prekršek po drugem odstavku 68. člena Zakona o pravilih cestnega prometa in informacijo, ali je bilo pred izdajo opozorila izdano obvestilo o prekršku. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da organ razpolaga z zahtevano informacijo in da v dokumentih ni varovanih osebnih podatkov kršitelja, saj v skladu z določbo tretjega odstavka 53. člena Zakona o prekrških, ki določa, da prekrškovni organ lahko vodi evidenco izrečenih opozoril, vendar pri tem ne sme obdelovati osebnih podatkov, ne obdelujejo osebnih podatkov. Iz tega razloga je odločbo organa v tem delu odpravil in odločil, da mora organ prosilcu omogočiti vpogled v zahtevane informacije. ODLOČBA:Številka: 090-172/2014/6
Datum: 10. 11. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………….(v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Občine Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana (v nadaljevanju organ) št. 090-3/2014 z dne 17. 6. 2014 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se 2. točka izreka odločbe Občine Sežana št. 090-3/2014 z dne 17. 6. 2014 odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v:
- Pisni opozorili št. 30400579 in št. 31402485 ter
- zaslonski sliki okna »Podrobno o prekršku« iz aplikacije Prekrškovni organ za prekršek št. 30400579 in št. 31402485.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 9. 5. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je zahteval vpogled v prvo in zadnje pisno opozorilo izdano v letu 2013 za prekršek po drugem odstavku 68. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/10, 57/12 in 63/13; v nadaljevanju ZPrCP) ter informacijo, ali je bilo pred izdajo opozorila izdano obvestilo o prekršku in poročilo o delu redarja …………. za datum 21. 2. 2014.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-3/2014 z dne 17. 6. 2014, s katero je zahtevo delno zavrnil. Prosilcu je omogočil seznanitev s poročilom o delu redarja ................................ za datum 21. 2. 2014, medtem ko je zahtevo v preostalem delu zavrnil iz razloga obstoja izjeme varstva osebnih podatkov. V obrazložitvi je navedel, da evidenca Prekrškovni organ vsebuje varovane osebne podatke, in sicer ime in priimek, rojstne podatke in naslov. Poleg navedenih vsebuje še druge podatke, npr. registrske številke motornih vozil, na podlagi katerih bi posameznik lahko bil določljiv. Organ je še ocenil, da v konkretnem primeru institut delnega dostopa, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke, ni mogoč.
Prosilec se je zoper omenjeno odločbo pravočasno pritožil in navedel, da je odločitev organa glede zavrnitve dostopa do zahtevane informacije, napačna. Navaja, da bi organ institut delnega dostopa moral uporabiti, čeprav tega ni izrecno zahteval v svoji zahtevi.
Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Za razjasnitev in popolno ugotovitev dejanskega stanja je organ dne 11. 9. 2014 in 5. 11. 2014 na poziv Pooblaščenca posredoval dodatna pojasnila in zahtevne dokumente.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Predmet pritožbenega postopka je presoja prvega in zadnjega pisnega opozorila, izdanega v letu 2013 za prekršek po drugem odstavku 68. člena ZPrCP ter informacije, ali je bilo pred izdajo opozorila izdano obvestilo o prekršku.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da sicer ni sporno, da je organ kot organ lokalne skupnosti v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu. Prav tako je organ vpisan v register zavezancev za informacije javnega značaja, ki je v skladu s 3b. členom ZDIJZ javen in brezplačno dostopen na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.
V konkretnem primeru prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa in da organ z njimi razpolaga. Pooblaščenec je ugotovil, da organ oz. njegov prekrškovni organ, Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občin Divača, Hrpelj-Kozina, Komen in Sežana, uporablja aplikacijo Prekrškovni organ, v katero se beležijo vsi prekrški. Organ vse informacije s področja prekrškov shranjuje v elektronski obliki, zato kopij dokumentov (obvestilo o prekršku in pisno opozorilo), ki jih kršitelj dobi na kraju samem, nima. Lahko pa iz baze podatkov, s spojnim dokumentom, prikliče generirano obvestilo o prekršku in pisno opozorilo. Takšno generirano obvestilo o prekršku ni enako izpisanemu na kraju samem, saj v spojnem polju, kjer je bila navedena registrska številka vozila, ob izdaji obvestila, sedaj piše "OPOZORILO", ker je redar tako ukrepal - kršitelju izrekel opozorilo.
Iz zaslonske slike »Pregled zabeleženih prekrškov« je razvidno, da je prvo pisno opozorilo v letu 2013 za prekršek po drugem odstavku 68. člena ZPrCP bilo izdano dne 3. 1. 2013 ob 12.06 uri, zadnje pa 17. 12. 2013 od 9.25 uri. Obe pisni opozorili je organ posredovala Pooblaščencu dne 11. 9. 2014. Pooblaščenec je ugotovil in tako je pojasnil tudi organ, da na pisnem opozorilu, ki ga hranijo v elektronski evidenci, ni osebnih podatkov kršitelja, saj v skladu z določbo tretjega odstavka 53. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - ZP-1-UPB8; v nadaljevanju ZP-1), ki določa, da prekrškovni organ lahko vodi evidenco izrečenih opozoril, vendar pri tem ne sme obdelovati osebnih podatkov, ne obdelujejo osebnih podatkov. Organ je pojasnil potek dela redarja na terenu, in sicer, ko redar zazna kršitev, jo zabeleži s pomočjo dlančnika v aplikacijo Prekrškovni organ, pri čemer se redarju samodejno dodeli zaporedna ID številka prekrška. Redar nato fotografira vozilo in vpiše potrebne podatke (kraj, uro, datum, predpis, ki ga je kršitelj kršil, registrsko številko vozila) ter natisne obvestilo o prekršku, ki ga praviloma nalepi na vozilo. V primeru, ko v tem času k redarju pristopi kršitelj in pojasni okoliščine, lahko redar na podlagi diskrecijske pravice, kršitelju izreče tudi samo opozorilo. V tem primeru redar kršitelju izroči še pisno opozorilo (prav tako ga natisne s pomočjo mobilnega tiskalnika). Organ je še pojasnil, da je informacija, ali je bilo pred izdajo opozorila izdano obvestilo o prekršku, lahko razvidna le med opombami iz aplikacije Prekrškovni organ v oknu »Podrobno o prekršku«. V opombah lahko, ni pa nujno, redar opiše potek obravnave zaznanega prekrška, npr. »Ravno, ko sem tiskal obvestilo, je prišel gospod s parkirnim listkom. Ker se je pri parkirnem avtomatu zaklepetal z znancem, in ker drugače vedno in dosledno označi čas prihoda, sem ga opozoril«. V primeru prvega in zadnjega pisnega opozorila izdanega v letu 2013 za prekršek po drugem odstavku 68. člena ZPrCP je ta zahtevana informacija razvidna prav iz opomb.
Organ je še pojasnil, da prvi odstavek 4. člena ZP-1 določa, da je poleg ostalih sankcij za prekršek mogoče izreči tudi opozorilo. Ob pogojih in na način, določen z ZP-1, se lahko torej namesto uvedbe postopka o prekršku oz. izdaje odločbe o prekršku kršitelju izreče opozorilo. Pravna podlaga za to je 53. člena ZP-1, ki določa, da lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa (v konkretnem primeru redar) namesto izreka sankcije, kršitelja opozori, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. Glede na navedeno ima redar pri odločanju torej diskrecijsko pravico (prosti preudarek). V konkretnih primerih je redar odločil po prostem preudarku in glede na situacijo ocenil, da je najprimernejši ukrep opozorilo. Ker ima redar za takšno odločanje pooblastilo v zakonu in ker zakon določa možnosti izbire med dvema ali več različnimi alternativami, je postopanje redarja zakonito.
Pooblaščenec je pregledal zahtevane dokumente, Pisni opozorili št. 30400579 in št. 31402485 ter zaslonski sliki »Podrobno o prekršku« iz aplikacije Prekrškovni organ za prekršek št. 30400579 in št. 31402485 in ugotovil, da dokumenti ne vsebujejo varovanih osebnih podatkov skladu z določili Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1). Kot že pojasnjeno, organ v evidenci izrečenih opozoril v skladu s 53. členom ZP-1 ne obdeluje osebnih podatkov.
Hkrati je Pooblaščenec ugotovil, da pisni opozorili vsebujeta ime in priimek redarja, ki ne predstavljata varovanega osebnega podatka. V skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ podatki, povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (uradne osebe, ki je vodila postopke, v katerih so sta izdani zahtevani pisni opozorili), ne predstavljajo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in se dostop do teh informacij dovoli.
Pooblaščenec se opredeljuje še do navedb prosilca glede uporabe instituta delnega dostopa in pojasnjuje, da je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. poslovno skrivnost, osebne podatke, notranje delovanje organa…) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba) ne bi bilo izvedljivo oz., ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek). Glede na navedeno Pooblaščenec pojasnjuje, da je organ na uporabo instituta delnega dostopa dolžan paziti po uradni dolžnosti.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja in da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi. Pooblaščenec je tako, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, pritožbi prosilca ugodil, 2. točko izreka odločbe organa odpravil ter organu naložil, da je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka