Prosilec - Generalni sekretariat Vlade RS
+ -Številka: 090-171/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja, Kršitev materialnega prava
POVZETEK:Organ je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do dokumenta o oceni izkaza finančnega položaja banke NKBM in ABANKE na dan 30. 9. 2013 iz razloga neobstoja informacije. Po pritožbi je organ ugotovil, da z zahtevanim dokumentom razpolaga Banka Slovenije, zato je prvo odločbo odpravil in zahtevo odstopil Banki Slovenije. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da je organ z drugo odločbo de facto ponovno zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta, saj je prosilca napotil na drug organ oz. zahtevo odstopil drugemu organu in mu dostopa do dokumenta ni omogočil. S tem je na prvi stopnji prišlo do kršitev materialnega in procesnega prava, zato je Pooblaščenec drugo odločbo organa po nadzorstveni pravici odpravil in odločil o pritožbi zoper prvo odločbo. To je zavrnil, ker je ugotovil, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ oziroma prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga oziroma, ki obstaja v materializirani obliki.ODLOČBA:Številka: 090-171/2014/4
Datum: 6. 11. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena in 1. točke prvega odstavka 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………….. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije, Gregorčičeva 20, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 09001-14/2014/2 z dne 5. 6. 2014 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije št. 09001-14/2014/2 z dne 5. 6. 2014 se zavrne.
2. Odločba Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije št. 09001-14/2014/5 z dne 30. 6. 2014 se po nadzorstveni pravici odpravi.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 27. 5. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je zahteval dokument o oceni izkaza finančnega položaja banke NKBM in ABANKE na dan 30. 9. 2013, na katero se sklicujeta odločbi Banke Slovenije PBH-24.20-022/13-009 z dne 17. 12.2013 in PHB-24.20-023/13-009 z dne 17.12. 2013 in katere je obravnavala Vlada RS.
Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil z odločbo št. 09001-14/2014/2 z dne 5. 6. 2014, saj z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.
Prosilec se je zoper omenjeno odločbo pravočasno pritožil.
Organ je ob reševanju pritožbe ugotovil, da je prosilec podobno zahtevo (posredovanje dokumenta o oceni izkaza finančnega položaja banke NKBM in ABANKE na dan 30. 9. 2013) vložil tudi na Ministrstvo za finance, ki je zahtevo prosilca dne 29. 5. 2014 v skladu z 20. členom ZDIJZ odstopilo v pristojno reševanje Banki Slovenije. Glede na ugotovitve je organ o pritožbi odločil z odločbo št. 09001-14/2014/5 z dne 30. 6. 2014, s katero je nadomestil svojo odločbo št. 09001-14/2014/2 z dne 5. 6. 2014 in odločil, da se zahteva prosilca odstopi v pristojno reševanje Banki Slovenije. Zahtevo prosilca je organ z dopisom št. 09001-14/2014/6 z dne 30. 6. 2014 še posebej odstopil Banki Slovenije.
Prosilec se je zoper odločbo organa št. 09001-14/2014/5 z dne 30. 6. 2014 pritožil.
Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V pritožbi je prosilec navedel le, da se pritožuje zoper odločbo št. 09001-14/2014/5 z dne 30. 6. 2014. Ker je takšna pritožba nepopolna, ga je Pooblaščenec pozval na dopolnitev, da navede pritožbene razloge in v katerem delu odločbo izpodbija. Prosilec je pritožbo dopolnil in navedel, da odločbo izpodbija zato, ker mu organ ni posredoval zahtevanih podatkov.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
O pritožbi zoper odločbo organa št. 09001-14/2014/2 z dne 5. 6. 2014
Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.
Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe št. 09001-14/2014/2 z dne 5. 6. 2014 navedel, da je zahtevo prosilca zavrnil iz razloga, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.
V pritožbenem postopu je Pooblaščenec ugotovil, da nima razloga, da ne bi verjel navedbam organa, da zahtevani dokument ne obstaja, oziroma da bi sumil, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Na podlagi nobenih dejstev in okoliščin namreč ni mogoče zaključiti, da organ z dokumentacijo, ki je predmet izpodbijane odločbe, dejansko razpolaga in je kljub temu prosilcu ne posreduje. Pri tem Pooblaščenec še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti oziroma pravilnosti posameznih dokumentov ali celo ravnanja organa ter s tem v ugotavljanje, ali bi organ zahtevane dokumente moral imeti in zakaj jih nima.
Da so navedbe organa, da ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, resnične, je Pooblaščenec ugotovil tudi iz svoje zbirke dokumentarnega gradiva, iz pritožbene zadeve št. 090-212/2014. Iz navedene zadeve je razvidno, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga niti Ministrstvo za finance, temveč Banka Slovenije. Slednji je organ zahtevo prosilca na podlagi 20. člena ZDIJZ po izdaji nadomestne odločbe (več v nadaljevanju) tudi odstopil.
Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevi in pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ oziroma prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga oziroma, ki obstaja v materializirani obliki. Ker je bil postopek na prvi stopnji pravilen ter odločba št. 09001-14/2014/2 z dne 5. 6. 2014 pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba zoper njo pa neutemeljena, jo je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Odprava odločbe št. 09001-14/2014/5 z dne 30. 6. 2014 po nadzorstveni pravici
Po pregledu odločbe št. 09001-14/2014/5 z dne 30. 6. 2014 je Pooblaščenec ugotovil, da jo je organ izdal na podlagi prvega odstavka 242. člena ZUP, ki določa, da če organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je pritožba utemeljena, pa ni potreben nov ugotovitveni postopek, reši zadevo drugače in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se s pritožbo izpodbija. Organ prve stopnje lahko izda novo odločbo, če v celoti ugodi vloženi pritožbi. Organ pa je z omenjeno odločbo, kljub dikciji izreka, de facto ponovno zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta, saj je prosilca napotil na drug organ oz. zahtevo odstopil drugemu organu in mu dostopa do dokumenta ni omogočil.
Kot ugotovljeno in navedeno zgoraj organ z zahtevnim dokumentom ne razpolaga, zato je bil postopek na prvi stopnji do izdaje odločbe št. 09001-14/2014/2 z dne 5. 6. 2014 pravilen in navedena odločba prav tako pravilna in na zakonu utemeljena. Organ je namreč šele po prejemu pritožbe ugotovil, kateri organ z zahtevanim dokumentom razpolaga, medtem ko sam z njim ni razpolagal. Ker se torej dejansko stanje glede obstoja zahtevanih dokumentov pri organu ni spremenilo, bi organ moral pritožbo nemudoma odstopiti v pristojno reševanje, saj se je pritožba nanašala na razlog zavrnitve zahtevanih dokumentov. S tem, ko je organ pritožbo prosilca obravnaval vsebinsko in izdal odločbo št. 09001-14/2014/5 z dne 30. 6. 2014, s katero zahtevi dejansko ni ugodil in s tem pritožbo dejansko zavrnil, je kršil določbe o stvarni pristojnosti. Stvarna (materialna pristojnost) je namreč tista pristojnost, ki kaže na delovno področje organov in obstaja v pravici in dolžnosti enega ali več istovrstnih organov, da na določenem delovnem področju opravljajo z zakonom ali drugim na zakonu temelječim predpisom določene nalog. Delovno področje obsega na splošno tisto okvirno dejavnost in naloge, ki jih opravlja organ po pravnem aktu, na podlagi katerega je bil ustanovljen, s stvarno pristojnostjo pa so bliže in povsem določno urejena njegova pooblastila za opravljanje posameznih nalog, ki po svoji naravi spadajo v njegovo delovno področje. (podrobneje glej: Androjna, Kerševan, Upravno procesno pravo, Ljubljana 2006, str. 130).
V konkretnem primeru prvostopenjski organ ni imel zakonske podlage za izdajo odločbe št. 09001-14/2014/5 z dne 30. 6. 2014, saj je na področju dostopa do informacij javnega značaja pri vsebinskem odločanju na drugi stopnji pristojen Pooblaščenec. Prav tako v konkretnem primeru ne pridejo v poštev določbe ZUP o t.i. nadomestni odločbi, ki so urejene v 242. - 245. ZUP. Organ namreč z izdajo druge odločbe v postopku v ničemer ni rešil zadeve drugače, kot to npr. predvideva prvi odstavek 242. člena ZUP.
274. člen ZUP v 1. točki prvega odstavka določa, da lahko pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi odločbo po njeni izdaji in vročitvi, če jo je izdal stvarno nepristojen organ, pa ne gre za primer iz 1. točke 279. člena ZUP (ničnost odločbe). Rok za odpravo odločbe po 1. točki prvega odstavka 274. člena je v skladu z 277. členom ZUP 5 let. Odločbo lahko odpravi ali razveljavi po nadzorstveni pravici organ druge stopnje. Če ni organa druge stopnje, lahko odpravi ali razveljavi odločbo organ, ki je po zakonu pooblaščen za nadzorstvo nad delom organa, ki jo je izdal (276. člen ZUP). Skladno z navedenimi določbami je Pooblaščenec odločil, da se odločba organa št. 09001-14/2014/5 z dne 30. 6. 2014, zaradi odločanja izven stvarne pristojnosti, po nadzorstveni pravici odpravi. Odpravijo se tudi pravne posledice, ki so iz te odločbe nastale.
Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje določbo 20. člena ZDIJZ, ki določa, da če organ, ki je prejel zahtevo, ne razpolaga z zahtevano informacijo, mora nemudoma, najpozneje pa v roku treh delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca. ZDIJZ sicer ne predpisuje, kako mora organ ravnati z zahtevo, kadar ni jasno, kateri organ z želeno informacijo razpolaga. V izogib pretiranim težavam z identifikacijo pristojnega organa je potrebno zato ZDIJZ razlagati v skladu z ZUP, ki odstop zadeve terja le, kadar ni nobenega dvoma o tem, kateri organ je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje (podrobneje glej: doc. dr. Senko Pličanič in drugi, Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Ljubljana 2005, str. 201). Postopkov se odstop zahteve opravi v obliki dopisa.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije, Gregorčičeva 20, 1000 Ljubljana št. 09001-14/2014/2 z dne 5. 6. 2014. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka