Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 090-170/2014
Kategorije: Notranje delovanje organa, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec (fizična oseba) je zaprosil organ za pridobitev kopij točno določenih dokumentov iz določenih policijskih zadev, ki se nanašajo na notranji nadzor in varovanje uslužbencev policije (torej ni šlo za običajno odkrivanje storilcev kaznivih dejanj). Organ je dostop do dokumentov delno odobril oziroma zavrnil, pri čemer se je skliceval na izjemo varstva notranjega delovanja in varstva osebnih podatkov. V pritožbenem postopku je Informacijski pooblaščenec ugotovil, da je organ prosilcu določene dele prikril v skladu z ZDIJZ. Glede preostalih delov pa je ugotovil, da so bili prikriti neupravičeno, saj ni podana izjema varstva osebnih podatkov (gre namreč za osebna imena in funkcije uslužbencev policije v neposredni in objektivni zvezi z delom) in tudi ne izjema varstva notranjega delovanja (ne gre namreč za podrobne in na konkretne primere vezane opise policijske taktike in metodike).
ODLOČBA:Številka: 090-170/2014/3
Datum: 6. 11. 2014
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Mojci Prelesnik, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248 in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F in 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca: ..., z dne 15. 7. 2014 zoper odločbo organa: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, št. 090-59/2014/19 (20-10), z dne 4. 7. 2014, v zadevi odločanja o dostopu do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca, z dne 15. 7. 2014 zoper odločbo organa št. 090-59/2014/19 (20-10), z dne 4. 7. 2014 se delno ugodi in se odločba organa v 3. in 4. točki izreka odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu najkasneje v 31 dneh posredovati kopije naslednjih dokumentov:
1. št. 260-1/2011/1, pri čemer je treba prikriti ime in priimek prosilca in druge udeležene osebe (ki ni uslužbenec policije) v naslovu zadeve ter v tretjem do šestem odstavku v jedru dokumenta, ter prikriti celoten drugi odstavek v jedru dokumenta.
2. št. 900-2/2011/10 (3J621-05) (priloga dokumenta št. 260-1/2011/1 iz prejšnje točke), pri čemer je treba v zadnjem odstavku v točki AD 2 prikriti funkcijo ter ime in priimek uslužbenca organa v prvi vrstici, in funkcijo ter ime in priimek osumljenca.
3. št. 260-119/2011/10, pri čemer je treba prikriti ime in priimek, EMŠO, rojstni datum in naslov posameznika, katerega osebni podatki naj bi se obdelovali v informacijskem sistemu.
4. št. 260-119/2011/11, pri čemer je treba prikriti ime in priimek, EMŠO, funkcijo in interne identifikatorje posameznika, katerega osebni podatki naj bi se obdelovali v informacijskem sistemu.
5. št. 260-119/2011/12, pri čemer je treba prikriti ime in priimek varovane osebe v glavi e-sporočila (kategorija: pošiljatelj) ter ime in priimek in e-naslov varovane osebe v zaključku e-sporočila.
6. št. 260-119/2011/13, pri čemer je treba prikriti ime in priimek ter rojstni datum varovane osebe v zadevi in v prvem odstavku dokumenta.
7. št. 260-119/2011/15, pri čemer je treba prikriti ime in priimek ter rojstni datum varovane osebe.
8. št. 260-119/2011/17 (samo dopis, brez priloge), pri čemer je treba v dopisu prikriti ime in priimek ter rojstni datum spremljanega uslužbenca organa.
9. št. 260-119/2011/18, pri čemer je treba v dopisu prikriti ime in priimek, EMŠO, rojstni datum in naslov spremljanega uslužbenca organa, ter prikriti celotni tabelarični del dopisa.
10. št. 260-119/2011/19, pri čemer je treba prikriti ime in priimek ter funkcijo varovanega uslužbenca policije, ter prikriti celotni zadnji odstavek (stavek).
11. št. 260-119/2011/22, pri čemer je treba prikriti celoten opis zadeve ter priimke v naslovih priponk;
- priloga dopis št. 2210-216/2011/8 (8. 11. 2011), pri čemer je treba prikriti imena in priimke vseh oseb, razen podpisnikov dokumenta;
- priloga uradni zaznamek št. 2210-216/2011 (7. 11. 2011), pri čemer je treba prikriti drugi do sedmi odstavek v celoti;
- priloga uradni zaznamek št. 2210-216/2011 (8. 11. 2014), pri čemer je treba prikriti drugi do šesti odstavek v celoti;
- priloga uradni zaznamek št. 2210-216/2011 (8. 11. 2014), pri čemer je treba prikriti drugi do peti odstavek v celoti.
12. št. 260-119/2011/23, pri čemer je treba v prvem in drugem odstavku prikriti imena in priimke vseh omenjenih oseb.
13. št. 260-119/2011/24, pri čemer je treba v prvem in drugem odstavku prikriti imena in priimke vseh omenjenih oseb.
14. št. 260-119/2011/25 v celoti.
15. št. 260-119/2011/26, pri čemer je treba v dokumentu prikriti imena in priimke dveh posameznikov v opisu zadeve ter v imenih obeh priponk (datotek);
- priloga dopis št. 2210-216/2011/14, z dne 10. 1. 2012, pri čemer je treba prikriti imena in priimke vseh oseb, razen podpisnikov dokumenta in oseb iz zadnjega odstavka;
- priloga uradni zaznamek št. 2210-216/2011 (22. 12. 2011), pri čemer je treba prikriti drugi do sedmi odstavek v celoti;
- priloga prazen vzorec pristopne društvene izjave v celoti;
- priloga izpis nerešenih zadev iz interne (službene) informatizirane »evidence dokumentov, zadev in poročil«, pri čemer je treba prikriti imena in priimke vseh oseb v kategorijah »naslov« in »subjekt«;
- priloga izpis »seznam – rezultati podrobnega iskanja« v celoti;
- priloga dokument št. 2210-216/2011 (9. 1. 2012), pri čemer je treba prikriti drugi do sedmi odstavek v celoti;
- priloga delovni nalog, z dne 27. 1. 2011, pri čemer je treba prikriti priimke iz kategorije »konkretne naloge«.
2. Pritožba prosilca se zavrne v delu, ki se nanaša na dokumente ali dele dokumentov, ki jih je treba prikriti v skladu s prejšnjo točko izreka.
3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 5. 6. 2014 z več elektronskimi sporočili zaprosil organ za posredovanje kopij dokumentov iz zadev št. 260-1/2011 – PU Novo mesto, 260-4/2011 – SGDP GPU, 3861-193/2011 – UIT GPU, 260-38/2011 – SGDP GPU, 2600-18/2011 – SGDP GPU in 260-119/2011 – SGDP GPU. Prosilec je kasneje zahtevo omejil na točno določene dokumente, pri čemer je zahtevane dokumente identificiral tudi na način sklicevanja na dokumente iz CD-ja, ki ga je prejel od g. ... (Policija) v postopku po 30. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).
Organ je z izpodbijano odločbo:
dostop do določenih dokumentov zavrgel (1. točka izreka),
dostop do določenih dokumentov ugodil (2. točka izreka),
dostop do določenih dokumentov delno zavrnil, tako da je prikril določene osebne podatke prosilca, uradnih oseb in posameznih delov besedil (3. točka izreka), in sicer s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter s sklicevanjem na izjemo varstva notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZVOP-1, in
dostop do določenih dokumentov v celoti zavrnil (4. točka izreka), in sicer s sklicevanjem na izjemo varstva notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 in posredno s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Prosilec je v pritožbi zoper 3. točko izreka izpodbijane odločbe navedel, da pogoj nastanka škode oziroma motenj ni izpolnjen. Vsebina dokumentov predstavlja zgolj zaznave možnih nepravilnosti, katere je 16. 3. 2011 izpostavila določena uradna oseba organa, kar bi v nadaljevanju lahko za organ eventualno predstavljalo t.i. notranje varnostni pojav. Tako ne gre za informacije, ki se nanašajo na podrobno notranjo organizacijo dela, taktiko in metodiko dela policije na področju t.i. notranje zaščite oziroma preprečevanja in preiskovanja nepravilnosti ter nezakonitosti, ki jih storijo policisti. Javnost takih informacij ne more povzročiti motenj, ravno nasprotno, organ je takšne domnevne nepravilnosti po predpisih dolžan odpravljati. Imena in priimki policistov, ki so navedeni v dokumentih, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Glede prikritih osebnih podatkov prosilca, pa je prosilec v zahtevi privolil v njihovo razkritje. Zahtevani dokument predstavlja informacijo o tem, ali je javni uslužbenec oziroma organ tedaj ravnal v skladu z veljavno zakonodajo, saj ob podanih razlogih za sum (informacije PMP Metlika zadostijo temu dokaznemu standardu) storitve kaznivega dejanja s strani policista. Za izvajanje pristojnosti zbiranja obvestil in izvajanje drugih ukrepov iz 148. člena ZKP policija po mnenju prosilca sploh ni bila pristojna, saj je bilo to takrat v izključni stvarni pristojnosti policistov takratnega specializiranega oddelka VDT RS (takrat veljavna 158.a člen ZKP in 10.e člen ZDT). Policija bi morala takoj po prejemu razlogov za sum zadevo nemudoma odstopiti VDT RS, ne pa podane razloge za sum utemeljevati in raziskovati, ter šele kasneje dne 7. 6. 2011 odstopiti zadevo VDT RS.
Prosilec je v pritožbi zoper 4. točko izreka izpodbijane odločbe navedel, da dokumenti ne predstavljajo izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker ni izkazana škoda v smislu, da bi razkritje vsebine dokumenta dejansko povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Res je le, da gre za dokumente v zvezi z notranjo komunikacijo v organu. Vrsta in način izvajanja ukrepov za zagotavljanje varnosti ogroženih uslužbencev policije sta bila takrat določena s Pravilnikom o varovanju ogroženih delavcev policije (Ur. l. RS, št. 114/09). Zahtevani dokumenti in njihova vsebina tako temeljijo in vsebujejo le predpisane postopke in ukrepe, ki jih predvideva omenjeni pravilnik in njegovi prilogi. Nobena tajnost torej ni, kako in na kakšen način policija varuje svojega domnevno ogroženega delavca. V konkretnem primeru je šlo za poseben primer, ko je Policija v skladu z omenjenim pravilnikom varovala policista pred policistom zaradi domnevnih groženj in suma storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi, kar se je kasneje izkazalo za neutemeljeno. O tem je prosilec priložil dokazilo – Sklep o zavrženju ovadbe, ki ga je izdalo Specializirano državno tožilstvo (Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili) št. Kt-SO(1)-178/11-KD-sm.
Pooblaščenec je s prosilcem dne 20. 10. 2014 opravil osebni pogovor, v okviru katerega je prosilec podrobneje pojasnil pritožbene razloge, razplet kazenskih, prekrškovnih in delovnopravnih zadev ter zvezo s preostalimi pritožbenimi zadevami, ki se rešujejo v povezavi s 30. členom ZVOP-1. Pooblaščenec je za potrebe tega postopka vpogledal tudi v obsežno dokumentacijo iz pritožbene zadeve št. 0710-14/2014, ki se vodi po ZVOP-1.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Opredelitev problematike odločanja na drugi stopnji
Pooblaščenec na podlagi razpoložljivega dokumentarnega gradiva ugotavlja, da procesnih kršitev na prvi stopnji ni bilo, prav tako ni sporen obstoj zahtevanih dokumentov, zaradi česar je treba v pritožbenem postopku razčistiti le še sporno vprašanje, ali je glede zahtevanih dokumentov podana katera od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz prvega odstavka 6. člena ali 5.a člena ZDIJZ, zlasti izjema varstva osebnih podatkov in izjema varstva notranjega delovanja. Organ se je pri utemeljevanju delnega dostopa hkrati skliceval na obe omenjeni izjemi.
Pooblaščenec na podlagi pregleda razpoložljivega dokumentarnega gradiva ugotavlja, da so predmet prosilčeve pritožbe le naslednji dokumenti organa:
1. št. 260-1/2011/1, z dne 23. 3. 2011 – deloma,
2. priloga dokumenta iz prejšnje točke: dokument PMP Metlika št. 900-2/2011/10 (3J621-05) – deloma,
3. št. 260-119/2011/10 – v celoti,
4. št. 260-119/2011/11 – v celoti,
5. št. 260-119/2011/12 – v celoti,
6. št. 260-119/2011/13 – v celoti,
7. št. 260-119/2011/15 – v celoti,
8. št. 260-119/2011/17 – v celoti,
9. št. 260-119/2011/18 – v celoti,
10. št. 260-119/2011/19 – v celoti,
11. št. 260-119/2011/22– v celoti,
12. št. 260-119/2011/23 – v celoti,
13. št. 260-119/2011/24 – v celoti,
14. št. 260-119/2011/25 – v celoti in
15. št. 260-119/2011/26 – v celoti.
2. Presoja izjeme varstva osebnih podatkov in izjeme notranjega delovanja
2.1. Splošno
Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki se nanaša na izjemo varstva osebnih podatkov, organ prosilcu zavrne dostop do informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tj. ZVOP-1. Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na določenega ali določljivega posameznika. Oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 v 9. členu določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, obdelujejo (na primer razkrijejo javnosti), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa (katerikoli) zakon. Če take podlage ni, bi razkritje podatkov javnosti pomenilo kršitev ZVOP-1.
Izjema varstva notranjega delovanja je določena v 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če (1) se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in (2) bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Pojem »motnje« je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo. Pri tej izjemi je škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumenta, ne samo ogroziti varovano pravno dobrino, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. V zvezi z obravnavanim pogojem je Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1176/2010 (30. 11. 2011) navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem do dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«. Nižji dokazni standard, ki ne zadosti določbam ZDIJZ, bi bil »da je zelo verjetno«, da bi razkritje lahko pripeljalo do motenj. V primeru konflikta med ustavno pravico in interesom državnega organa je treba omejitev ustavnih človekovih pravic razlagati ozko, saj so po Ustavi v hierarhiji zavarovanih vrednot človekove pravice glede na njihovo osrednje mesto v Ustavi (2. odstavek 39. člena v II. poglavju Ustave), višje od interesa države za nemoteno delovanje na določenem področju, na katerega se zahtevani dokument nanaša.
Izjemo od obeh omenjenih izjem predvideva tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, iz katerega izhaja, da se ne glede na obstoj obravnavanih izjem, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatek o porabi javnih sredstev ali podatek, povezan z opravljanjem dela javnega uslužbenca.
2.2. Presoja po posameznih dokumentih
1. Pooblaščenec v zvezi z dokumentom št. 260-1/2011/1 ugotavlja naslednje:
S hkratnim sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov in izjemo varstva notranjega delovanja je organ prosilcu v celoti prikril drugi do šesti odstavek v jedru dokumenta, ter osebno ime osumljenca v opisu zadeve in zadnji del (tri besede) prvega stavka prvega odstavka v jedru dokumenta;
Dokument na več mestih vsebuje imena in priimke prosilca kot osumljenca, priimek druge, v dogodku udeležene osebe (pri čemer ne gre za uslužbenca policije) ter imena in priimke ter funkcije več uslužbencev policije. Ker za javno razkritje imena in priimka prosilca ni na voljo izrecne zakonske pravne podlage, privolitev prosilca pa v konkretnem primeru ne pride v poštev (saj je v skladu z prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1 ne dopušča noben zakon), bi moral organ prosilcu prikriti le imena in priimke prosilca in druge udeležene osebe (ki ni uslužbenec policije) v naslovu zadeve ter v tretjem do šestem odstavku jedra dokumenta. V drugem odstavku jedra dokumenta pa zaradi prepletenosti podatkov (identifikacijskih podatkov in okoliščin), ki vsak zase, skupaj ali v posameznih kombinacijah omogočajo določljivost posameznika, delni dostop v smislu 7. člena ZDIJZ ni mogoč, zaradi česar je organ v tem delu ravnal pravilno, ko je prikril celotni odstavek. Glede uslužbencev policije, ki so sodelovali pri posvetu/sestanku izjema varstva osebnih podatkov ni izpolnjena, saj se pojavljajo le imena in priimki, funkcije ter njihova službena pripadnost (organizacijske enote). Ti podatki pa predstavljajo tipične podatke, ki so v neposredni in objektivni zvezi z njihovim delovnim razmerjem, saj so na posvetu/sestanku sodelovali v okviru izvajanja delovnih nalog. Ti osebni podatki so zato javni na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa standard zveze z delovnim razmerjem javnega uslužbenca kot pogoj za dopustnost javnega razkritja osnovnih osebnih podatkov javnosti;
Dokument ne vsebuje nikakršnih opisov notranje podrobne organizacije dela ter policijske taktike in metodike, pač pa le opis domnevno spornega ravnanja osumljenca v zvezi s prehodi državne meje s Hrvaško leta 2011, ter podatke o udeležbi in osnovnem (splošnem) predmetu razprave na operativnem posvetu uslužbencev policije dne 16. 3. 2011. Postopki v zvezi z ukrepanjem zaradi domnevno spornega ravnanja osumljenca so že končani (eden izmed dokazov je sklep o zavrženju ovadbe, ki ga je predložil prosilec). Zato ni izpolnjen nobeden od pogojev za sklicevanje na izjemo varstva notranjega delovanja.
2. Pooblaščenec v zvezi z dokumentom št. 900-2/2011/10 (3J621-05) – gre za prilogo dokumenta št. 260-1/2011/1 iz prejšnje točke, ugotavlja naslednje:
Organ je prosilcu prikril del opisa zadeve, celoten seznam prisotnih oseb in celotni zadnji odstavek v točki AD 2;
Izhajajoč iz pojasnil v 1. točki, ni nobenega razloga za prikritje dela opisa zadeve (na podlagi katerega bi bilo teoretično mogoče ugotoviti, kdo so bili potencialni udeleženci) in tudi ne seznama prisotnih uslužbencev organa, saj v danih okoliščinah ne gre za varovane osebne podatke, katerih razkritje javnosti bi bilo nedopustno;
Izhajajoč iz pojasnil v 1. točki tudi ni razloga za prikritje celotnega zadnjega odstavka v točki AD 2, saj gre le za opis domnevno spornega ravnanja osumljenca. Treba pa je prikriti funkcijo ter ime in priimek uslužbenca organa v prvi vrstici, ker gre za zapis ustnega, osebnega in neformalnega izjavljanja uslužbenca policije, za katerega pa ni pravne podlage za javno razkritje. Prikriti je treba tudi funkcijo in ime ter priimek osumljenca, ker prav tako ni na voljo pravne podlage za javno razkritje.
3. Pooblaščenec v zvezi z dokumentom št. 260-119/2011/10 ugotavlja naslednje:
Dokument (dopis) je po vsebini formalno zaprosilo znotraj organa za pridobitev dnevnika sledljivosti po starem »Pravilniku o hrambi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in o dostopu do policijskih zbirk podatkov«, in sicer v zvezi z osebnimi podatki določenega posameznika. Zato dokument nikakor ne razkriva notranje podrobne organizacije dela ter konkretne policijske taktike in metodike, temveč razkriva le dejstvo, da organ občasno izvaja notranje kontrole zakonitosti obdelave osebnih podatkov v policijskih informacijskih sistemih;
Izhajajoč iz pojasnil v 1. točki, ni razloga za prikritje imen in priimkov ter funkcij uslužbencev organa;
Ker ni na voljo pravne podlage za razkritje podatkov javnosti, je treba prikriti ime in priimek, EMŠO, rojstni datum in naslov posameznika, katerega osebni podatki naj bi se obdelovali v informacijskem sistemu.
4. Pooblaščenec v zvezi z dokumentom št. 260-119/2011/11 ugotavlja naslednje:
Dokument (dopis) je po vsebini formalno zaprosilo za vzpostavitev spremljanja in obveščanja o obdelavi osebnih podatkov za določenega posameznika, z namenom zagotavljanja notranje varnosti. Vsebina dokumenta ne razkriva notranje podrobne organizacije dela ter konkretne taktike in metodike policijskega dela pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj. Gre le za notranje spremljanje obdelave osebnih podatkov, kar je organ upravičen (in celo dolžan) izvajati po določbah ZVOP-1;
Izhajajoč iz pojasnil v 1. točki, ni razloga za prikritje imen in priimkov ter funkcij uslužbencev organa;
Ker ni na voljo pravne podlage za razkritje podatkov javnosti, je treba prikriti ime in priimek, EMŠO, funkcijo in interne identifikatorje posameznika, katerega osebni podatki naj bi se obdelovali v informacijskem sistemu.
5. Pooblaščenec v zvezi z dokumentom št. 260-119/2011/12 ugotavlja naslednje:
Dokument je po vsebini neformalen zahtevek za preklic varovanja ogrožene osebe, in sicer v obliki e-sporočila. Dokument v ničemer ne razkriva notranje podrobne organizacije dela ter konkretne taktike in metodike konkretnih policijskih aktivnosti, temveč le dejstvo, da je določen uslužbenec organa bil določen čas varovan v skladu s posebnim pravilnikom, pri tem pa ni razvidno, za kakšne konkretne ukrepe varovanja gre. Poleg tega je varovanje že zaključeno. Zaradi tega niso izpolnjeni pogoji za sklicevanje na izjemo varstva notranjega delovanja;
Ker podatek o tem, kdo je bil varovana oseba organa, ni v neposredni (pač pa le v posredni in oddaljeni) zvezi z delovnim razmerjem te osebe, za javno razkritje podatka ni pravne podlage. Zato je treba prikriti ime in priimek varovane osebe v glavi e-sporočila (kategorija: pošiljatelj) ter ime in priimek in e-naslov varovane osebe v zaključku e-sporočila;
Izhajajoč iz pojasnil v 1. točki, ni razloga za prikritje imen in priimkov ter funkcij uslužbencev organa.
6. Pooblaščenec v zvezi z dokumentom št. 260-119/2011/13 ugotavlja naslednje:
Dokument (dopis) je po vsebini obvestilo pristojni organizacijski enoti o preklicu soglasja za izvajanje varovanja varovane osebe. Izhajajoč iz pojasnil v 5. točki, pogoji za sklicevanje na izjemo varstva notranjega delovanja niso izpolnjeni;
Izhajajoč iz pojasnil v 5. točki, je treba prikriti ime in priimek ter rojstni datum varovane osebe v zadevi in v prvem odstavku dokumenta;
Izhajajoč iz pojasnil v 1. točki, ni razloga za prikritje imen in priimkov ter funkcij uslužbencev organa.
7. Pooblaščenec v zvezi z dokumentom št. 260-119/2011/15 ugotavlja naslednje:
Dokument (dopis) je po vsebini obvestilo o uvedbi spremljanja in poročanja o obdelavi osebnih podatkov za določenega uslužbenca policije;
Izhajajoč iz pojasnil v 1., 3. in 4. točki zgoraj, je treba prikriti le ime in priimek ter rojstni datum varovane osebe.
8. Pooblaščenec v zvezi z dokumentom št. 260-119/2011/17 (dopis in priloga) ugotavlja naslednje:
Dokument (dopis) je po vsebini odgovor na zaprosilo za uvedbo spremljanja in poročanja o obdelavi osebnih podatkov za določenega uslužbenca policije;
Izhajajoč iz pojasnil v 1., 3. in 4. točki zgoraj, je treba v dopisu prikriti ime in priimek ter rojstni datum spremljanega uslužbenca organa;
Zaradi prepletanja varovanih osebnih podatkov v prilogi dopisa (gre za računalniški izpis dnevnika sledljivosti) delni dostop pod pogoji iz 7. člena ZDIJZ ni izvedljiv, zaradi česar je treba dostop do priloge v celoti zavrniti. Poleg tega velja, da prosilec na podlagi ZDIJZ ne more imeti več pravic kot jih ima po 30. členu ZVOP-1, ki posamezniku ne omogoča dostopa do podatkov o notranji sledljivosti.
9. Pooblaščenec v zvezi z dokumentom št. 260-119/2011/18 ugotavlja naslednje:
Dokument (dopis) je po vsebini zaprosilo za preverbo upravičenosti notranje obdelave osebnih podatkov za določenega posameznika;
Izhajajoč iz pojasnil v 1., 3. in 4. točki zgoraj, je treba v dopisu prikriti ime in priimek, EMŠO, rojstni datum in naslov spremljanega uslužbenca organa;
Zaradi prepletanja varovanih osebnih podatkov v tabelaričnem delu dopisa (gre za računalniški izpis dnevnika sledljivosti) delni dostop pod pogoji iz 7. člena ZDIJZ ni izvedljiv, zaradi česar je treba dostop do priloge v celoti zavrniti. Poleg tega velja, da prosilec na podlagi ZDIJZ ne more imeti več pravic, kot jih ima po 30. členu ZVOP-1, ki posamezniku ne omogoča dostopa do podatkov o notranji sledljivosti.
10. Pooblaščenec v zvezi z dokumentom št. 260-119/2011/19 ugotavlja naslednje:
Dokument (dopis) je po vsebini preklic ukrepov varovanja;
Izhajajoč iz pojasnil v točki 5. zgoraj je treba v dokumentu prikriti le ime in priimek ter funkcijo varovanega uslužbenca policije. Ker pa gre v zadnjem odstavku (stavku) za pojasnilo o konkretnih ukrepih, ki so se v konkretnem primeru izvajali, so izpolnjeni pogoji za sklicevanje na izjemo varstva notranjega delovanja, zaradi česar je treba zadnji odstevk prikriti. Javnost zaradi interesa bodočega varstva ogroženih oseb ter učinkovitega ter uspešnega dela policije pri varovanju oseb, ni upravičena do podatka o tem, kateri ukrep varovanja se je konkretno izvajal v konkretnih okoliščinah primera in glede na konkretno stopnjo ogroženosti.
11. Pooblaščenec v zvezi z dokumentom št. 260-119/2011/22 ugotavlja naslednje:
Kot osnovni dokument nastopa e-sporočilo, z dne 10. 11. 2011 vsebuje le podatke o sporočilu in priponke (datoteke), zaradi česar je treba prikriti le celoten opis zadeve ter priimke v naslovih priponk, saj gre za imena in priimke občanov, prosilca in uslužbencev policije, ki niso v zvezi z delovnim razmerjem;
Osnovni dokument vsebuje tri priloge, in sicer dokumente:
dopis št. 2210-216/2011/8 (8. 11. 2011) – obvestilo o domnevni neupravičeni obdelavi osebnih podatkov: v dokumentu je treba prikriti imena in priimke vseh oseb, razen podpisnikov dokumenta, ker gre za kombinacijo podatkov, ki niso v zvezi z delovnim razmerjem, podatkov o notranji sledljivosti, do katerih prosilec ni upravičen (gl. pojasnila v točki 9) ter povzetkov osebnih izjav iz uradnih razgovorov, ki spadajo med varovane osebne podatke;
št. 2210-216/2011 (7. 11. 2011) – uradni zaznamek o razgovoru: v dokumentu je treba prikriti drugi do sedmi odstavek v celoti, ker gre za osebno izjavo posameznika pred uradno osebo PU NM, pri čemer vsebina izjave nima neposredne zveze z delovnim razmerjem, pač pa ima to zvezo le dejstvo, da je šlo za zaslišanje v zvezi z notranjo obdelavo osebnih podatkov. V izjavi posameznik po spominu opisuje osebna dejstva in okoliščine, lastna ravnanja in razmerja z drugimi osebami. To pa so njegovi osebni podatki, za razkritje katerih ni na voljo pravne podlage. Iz izjave tudi ni mogoče izločiti zgolj identifikacijskih podatkov posameznika, saj je na podlagi večine navedb možno posredno določiti posameznika. Poleg tega so v izjavi navedeni tudi varovanih osebni podatki drugih oseb;
št. 2210-216/2011 (8. 11. 2014) – prvi uradni zaznamek o razgovoru z določenim občanom: v dokumentu je treba prikriti drugi do šesti odstavek iz enakih razlogov, kot je navedeno v prejšnji alineji;
št. 2210-216/2011 (8. 11. 2014) – drugi uradni zaznamek o razgovoru z določenim občanom: v dokumentu je treba prikriti drugi do peti odstavek iz enakih razlogov, kot je navedeno v predprejšnji alineji.
Nobeden od dokumentov ne izpolnjuje pogojev za sklicevanje na izjemo varstva notranjega delovanja, saj se ne vsebujejo nikakršnih notranjih informacij oziroma notranje podrobne organizacije dela ter policijske taktike in metodike pri konkretnem izvajanju pristojnosti, temveč le splošne podatke o običajnem notranjem preverjanju zakonitosti obdelave osebnih podatkov.
12. Pooblaščenec v zvezi z dokumentom št. 260-119/2011/23 ugotavlja naslednje:
Dokument po vsebini predstavlja dopis o ugotovitvah v zvezi z notranjim nadzorom obdelave osebnih podatkov in navodilo za nadaljnje ukrepanje v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov;
Izhajajoč iz pojasnil v točki 1, 3, 4 in 11 je treba v prvem in drugem odstavku dokumenta prikriti imena in priimke vseh omenjenih oseb, saj ne gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem, pač pa je ta zveza samo posredna;
Dokument ne vsebuje nikakršnih podatkov nikakršnih notranjih informacij oziroma ne razkriva notranje podrobne organizacije dela ter policijske taktike in metodike pri konkretnem izvajanju pristojnosti, temveč le splošne podatke o običajnem notranjem preverjanju zakonitosti obdelave osebnih podatkov.
13. Pooblaščenec v zvezi z dokumentom št. 260-119/2011/24 ugotavlja, da je dokument po vsebini skoraj enak kot dokument iz prejšnje točke (gre le za ponovni dopis – urgenco), zato velja enako, tj. da je treba v prvem in drugem odstavku prikriti imena in priimke vseh omenjenih oseb.
14. Pooblaščenec v zvezi z dokumentom št. 260-119/2011/25 ugotavlja naslednje:
Dokument je po vsebini kratek odgovor na dopis iz prejšnje točke;
Ker dokument ne vsebuje nobenih osebnih podatkov in tudi ne vsebuje nobenih notranjih informacij (gre le za pojasnilo o opravljeni nedoločeni notranji poizvedbi), se dokument prosilcu razkrije v celoti.
15. Pooblaščenec v zvezi z dokumentom št. 260-119/2011/26 ugotavlja naslednje:
Osnovni dokument (formalno e-sporočilo) je po vsebini poročilo o domnevno neupravičeni obdelavi osebnih podatkov z dvema priponkama (datotekama);
Izhajajoč iz pojasnil v točki 1, 3, 4 in 11, je treba v dokumentu prikriti imena in priimke dveh posameznikov v opisu zadeve ter v imenih obeh priponk (datotek), saj za nobenega od osebnih podatkov ni podane zakonske podlage za javno razkritje;
Osnovni dokument vsebuje naslednje priloge:
Dopis št. 2210-216/2011/14, z dne 10. 1. 2012 (po vsebini poročilo v zvezi z domnevno neupravičeno obdelavo osebnih podatkov): v dokumentu je treba prikriti imena in priimke vseh oseb, razen podpisnikov dokumenta in oseb iz zadnjega odstavka, ker gre za kombinacijo podatkov, ki niso v zvezi z delovnim razmerjem, podatkov o notranji sledljivosti, do katerih prosilec ni upravičen (gl. pojasnila v točki 9) ter povzetkov osebnih izjav iz uradnih razgovorov, ki spadajo med varovane osebne podatke;
Dokument št. 2210-216/2011 (22. 12. 2011) – uradni zaznamek o razgovoru: v dokumentu je treba prikriti drugi do sedmi odstavek v celoti, ker gre za osebno izjavo posameznika pred uradno osebo PU NM, pri čemer vsebina izjave nima neposredne zveze z delovnim razmerjem, pač pa ima to zvezo le dejstvo, da je šlo za zaslišanje v zvezi z notranjo obdelavo osebnih podatkov. V izjavi posameznik po spominu opisuje osebna dejstva in okoliščine, lastna ravnanja in razmerja z drugimi osebami. To pa so osebni podatki, za katere ni na voljo pravne podlage za javno razkritje. Iz izjave tudi ni mogoče izločiti zgolj identifikacijskih podatkov posameznika, saj je na podlagi večine navedb možno posredno določiti posameznika. Poleg tega so v izjavi navedeni tudi varovanih osebni podatki drugih oseb;
Prazen vzorec pristopne društvene izjave kot dokazilo. Dokument se prosilcu razkrije v celoti, saj ne vsebuje nikakršnih osebnih podatkov ali notranjih informacij;
Izpis nerešenih zadev iz interne (službene) informatizirane »evidence dokumentov, zadev in poročil«. Iz dokumenta je treba izbrisati imena in priimke vseh oseb v kategorijah »naslov« in »subjekt«, ker je možno, da gre za zunanje stranke (občane). Dokument ne vsebuje notranjih informacij v smislu izjeme notranjega delovanja organa, saj gre za evidenco po predpisih o upravnem poslovanju;
Izpis »seznam – rezultati podrobnega iskanja«. Dokument ne vsebuje nobenih osebnih podatkov ali notranjih informacij v smislu izjeme notranjega delovanja, saj gre za evidenco po predpisih o upravnem poslovanju;
Dokument št. 2210-216/2011 (9. 1. 2012) – uradni zaznamek o razgovoru. Izhajajoč iz pojasnil k uradnemu zaznamku št. 2210-216/2011 (22. 12. 2011) je treba v dokumentu prikriti drugi do sedmi odstavek v celoti;
Delovni nalog, z dne 27. 1. 2011 za določenega policista. Dokument se prosilcu razkrije v celoti, saj se v celoti ter neposredno nanaša na dela in naloge javnega uslužbenca na določen dan v določenem policijskem okolišu. Izjema so priimki iz kategorije »konkretne naloge«, saj gre lahko za zunanje stranke (občane).
Glede na zgornje navedbe je treba večjemu delu pritožbenih navedb pritrditi, zaradi česar je prosilec upravičen do pridobitve zgornjih dokumentov, in sicer na način delnega prikritja tistih podatkov, ki predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov ali izjemo varstva notranjega delovanja, in glede katerih je delni dostop po 7. členu ZDIJZ praktično izvedljiv.
3. Opredelitev do drugih navedb organa in prosilca
Do prosilčevih navedb v zvezi z nepristojnostjo policije za zbiranje obvestil in izvajanje drugih ukrepov iz 148. člena ZKP se Pooblaščenec posebej ne opredeljuje, saj je to vprašanje v konkretnem primeru nepomembno za odločitev o javni dostopnosti zahtevanih dokumentov.
Poleg utemeljitve iz prejšnje točke o tem, zakaj v večini primerov niso izpolnjeni pogoji za sklicevanje na izjemo varstva notranjega delovanja, Pooblaščenec deloma pritrjuje tudi pritožbenim navedbam prosilca v zvezi z izvajanjem varovanja uslužbenca organa. Res je namreč, da nobeden od dokumentov (razen kratke navedbe v dokumentu št. 260-119/2011/19) ne razkriva nič več kot to izhaja ali je možno enostavno sklepati iz določb Pravilnika o varovanju ogroženih delavcev policije (Ur. l. RS, št. 114/09), zdaj Pravilnika o varovanju ogroženih uslužbencev policije (Ur. l. RS, št. 76/13). Iz dokumentov tako ne izhajajo konkretne aktivnosti (v smislu podrobnih odgovorov na vprašanja kdo, s čim, kdaj, kako, kje in podobno), pač pa le splošni podatki o dejstvu varovanja uslužbenca policije in njegovem preklicu. Tudi dokumenti, ki se nanašajo na notranje ugotavljanje nezakonite obdelave osebnih podatkov, ne razkrivajo nič več kot je možno sklepati na podlagi splošnih predpisov o varstvu osebnih podatkov in takrat veljavnega Pravilnika o hrambi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in o dostopu do policijskih zbirk podatkov (Ur. l. RS, št. 103/06 in 59/07). Tudi organ v izpodbijani odločbi glede posameznih delov spornih dokumentov ni izkazal konkretnih dejstev in okoliščin, na podlagi katerih bi lahko prepričljivo sklepali na možnost nastanka motenj za delovanje organa, v skladu s strogimi kriteriji iz točke 2.1. te obrazložitve. Organ se je torej le generalno opredelil do možnosti nastanka motenj, ter to pavšalno oceno vezal na posamezne dokumente kot celoto. Kot dodatni argument, da do motenj ne more priti, je že omenjeno dejstvo, da gre za zaključene kazenske, prekrškovne in disciplinske zadeve ter zadeve iz delovnopravnega spora.
4. Presoja ostalih izjem od prostega dostopa
Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru tudi niso podana dejstva ali okoliščine, ki bi omogočale sklicevanje na katero od preostalih izjem iz prvega odstavka 6. člena ali 5.a člena ZDIJZ.
5. Sklepno
Skladno z navedbami v prejšnjih točkah je Pooblaščenec pritožbi prosilca delno ugodil in izpodbijano odločbo odpravil v delno zavrnilnem delu (3. točka izreka izpodbijane odločbe) in zavrnilnem delu (4. točka izreka izpodbijane odločbe) ter o zadevi odločil sam kot izhaja iz izreka te odločbe, in sicer na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, ker je organ napačno uporabil materialno pravo. V preostalem delu je Pooblaščenec pritožbo prosilca na podlagi 248. člen ZUP zavrnil, saj je organ v tem delu odločil pravilno.
Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 8/00 s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu, ter plačati sodno takso.
Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
Svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka