Prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-169/2014/4
Kategorije: Osebni podatek, Ostali sodni postopki
POVZETEK:
Prosilec je v dveh pravdnih zadevah na podlagi določb ZDIJZ od organa zahteval kopijo tožbe ter sodbe (v primeru, da je ta izdana)v predmetnem postopku. Organ je prosilcu posredoval kopijo tožbe in sodbe prve pravdne zadeve, pri čemer je prekril osebne podatke, zahtevo po tožbi (sodba še ni izdana) v drugi pravdni zadevi pa je zavrnil, z obrazložitvijo, da je podana izjema varstva sodnega postopka. Zoper takšno odločitev se je prosilec pritožil. Pooblaščenec je pritožbi prosilca delno ugodil, in sicer je zavrnil dostop do tožbe, v zadevi, v kateri postopek še teče ter ugodil pritožbi glede tožbe in sodbe, ki ju je organ prosilcu že posredoval (postopek je zaključen), vendar je organ prekril preveč podatkov. Objekt varstva osebnih podatkov je lahko namreč le posameznik (fizična oseba), in ne pravna oseba, kot je to napačno menil organ.
ODLOČBA:
Številka: 090-169/2014/4
Datum: 12. 8. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 26. 6. 2014, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1503 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 1-9/2014 z dne 16. 6. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 26. 6. 2014 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 1-9/2014 z dne 16. 6. 2014, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi, ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo tožbe in sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi opr. št. I P 1686/2008, pri čemer je v navedenih dokumentih dolžan prekriti ime in priimek tožeče stranke ter naslov tožeče stranke.
2. Glede osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko tega izreka ter glede zahteve, ki se nanaša na posredovanje fotokopije tožbe in sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi opr. št. XII Pg 4027/2009, se pritožba zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 10. 6. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje kopije tožbe ter sodbe (v primeru, da je ta izdana) v zadevi opr. št. I P 1686/2008 ter zadevi opr. št. XII Pg 4027/2009.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. Su 1-9/2014 z dne 16. 6. 2014, s katero je zahtevku, ki se nanaša na posredovanje kopije tožbe in sodne odločbe v zadevi opr. št. I P 1686/2008 delno ugodil (v posredovanih dokumentih je prekril varovane osebne podatke), medtem, ko je zahtevek, ki se nanaša na posredovanje kopije tožbe v zadevi opr. št. XII Pg 4027/2009 zavrnil, z obrazložitvijo, da zahtevana informacija predstavlja izjemo od prostega dostopa po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je še pojasnil, da v konkretnem primeru pravdni postopek še ni pravnomočno zaključen ter da sodna odločba v konkretnem primeru še ni izdana, zato bi razkritje dokumentov lahko škodovalo izvedbi celotnega postopka.
Prosilec je dne 26. 6. 2014 pri organu vložil pritožbo, s katero mu očita nezadostno obrazložitev zatrjevane izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki naj bi jo vsebovala tožba v zadevi opr. št. XII Pg 4027/2009. Doda, da mu opustitev obrazložitve onemogoča opraviti preizkus odločbe. Nadalje prosilec nasprotuje odločitvi organa o izvedbi delnega dostopa zaradi varstva osebnih podatkov v tožbi in sodni odločbi v zadevi opr. št. I P 1686/2008. Prosilec pojasni, da mu je znano, da gre v obeh zadevah za pravdna postopka, v katerih je vsaj ena od pravdnih strank pravna oseba, zato je sklicevanje organa na določbe ZVOP-1 neutemeljeno. Prosilec meni, da je organ pri anonimizaciji zahtevanih dokumentov presegel zakonsko dopustno mejo. Slednjo je po mnenju prosilca organ presegel tudi s prekritjem lokacij nepremičnin anonimnega tožnika.
Ker organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, jo je dne 15. 7. 2014, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Na podlagi poziva Pooblaščenca, št. 090-169/2014/2 z dne 5. 8. 2014, je organ Pooblaščencu v prilogi dopisa, št. Su 1-9/2014 z dne 11. 8. 2014, posredoval tožbo v zadevi opr. št. XII Pg 4027/2009. Organ je hkrati pojasnil, da postopek v zadevi opr. št. XII Pg 4027/2009 pri organu še poteka, in da sodba v pisni obliki še ni bila izdelana, pri čemer doda, da bi razkritje dokumentov pred izvedbo glavne obravnave, predložitvijo vseh dokumentov in izvedbo vseh dokazov, ki so po mnenju strank relevantni, lahko pomenilo oteženo izvedbo postopka, saj medsebojno vplivajo na izvedbo posameznih procesnih dejanj. V skladu z navedenim bi po mnenju organa z razkritjem tožbe pred izvedbo vseh procesnih dejanj lahko nastale škodne posledice za izvedbo konkretnega sodnega postopka. Ker je postopek pri organu še v teku, lahko stranke svoje navedbe in zahtevke še dopolnjujejo, spreminjano in tudi umaknejo. V samem postopku bodo verjetno zaslišane tudi posamezne priče, zato razkrivanje navedb iz zahtevanih dokumentov pred izvedbo celotnega postopka ni sprejemljivo.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Na podlagi izpodbijane odločbe je organ prosilcu posredoval tožbo ter sodno odločbo v zadevi opr. št. I P 1686/2008, pri čemer je v dokumentih prekril varovane osebne podatke, in sicer podatke o tožeči stranki (fizična oseba), podatke o toženi stranki (pravna oseba), podatki o drugi pravni osebi ter naslove nepremičnin tožeče stranke. Zoper odločitev organa se je prosilec pritožil, saj meni, da podatki pravnih oseb niso varovani osebni podatki, prav tako pa niso varovani osebni podatki o lokacijah nepremičnin tožeče stranke.
Ob pregledu zahtevane dokumentacije (tožbe in sodbe) v zadevi opr. št. I P 1686/2008 je Pooblaščenec ugotovil, da tako tožba, kot tudi sodba, vsebujeta ime in priimek tožeče stranke, njen naslov ter ime in priimek odvetnice, ki zastopa toženo stranko. Poleg navedenih osebnih podatkov pa sodba vsebuje tudi ime in priimek okrožne sodnice v predmetni zadevi. V obravnavanih dokumentih se nahajajo tudi nazivi oz. firme pravnih oseb.
ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je bilo tako treba ugotoviti:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1, ki ureja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor skladno z 22. točko 6. člena ZVOP-1 sodi tudi organ v konkretnem primeru), in določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo (med obdelavo spada tudi sporočanje javnosti), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.
Določba 1. člena ZVOP-1 opredeljuje pravni objekt varstva osebnih podatkov, ki je lahko le posameznik (fizična oseba), in ne pravna oseba. Da gredo pravice do varstva osebnih podatkov zgolj posameznikom oziroma fizičnim osebam, menijo tudi avtorji Komentarja Ustave Republike Slovenije, ki so se glede vprašanja, ali pravice iz 38. člena Ustave Republike Slovenije pripadajo morda tudi pravnim osebam, opredelili na naslednji način: »Glede na naravo in predmet varovanja (osebni podatek) gre obravnavana pravica samo fizičnim osebam, ne pa tudi pravnim osebam.« Na stališče, da določbe ZVOP-1 varujejo zgolj posameznike kot fizične osebe, se je postavilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ko je v odločbi, št. U-I 298/04 z dne 27. 10. 2005, zapisalo, da uživajo varstvo osebnih podatkov le posamezniki, pri čemer takšnega varstva ne uživajo imetniki transakcijskih računov, ki so pravne osebe in osebe civilnega prava.
Upoštevajoč zgoraj navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da podatki o toženi osebi (tj. pravni osebi), podatki o drugi pravni osebi ter podatki o naslovih nepremičnin tožeče stranke niso varovani osebni podatki. Prav tako Pooblaščenec ugotavlja, da organ v dokumentih zadeve, tj. tožbi in sodbi, opr. št. I P 1686/2008 ni zatrjeval obstoj katerekoli druge izjeme iz 6. člena ZDIJZ.
Sodijo pa med varovane osebne podatke osebni podatki tožeče stranke (ime in priimek ter njen naslov), kar je pravilno ugotovil tudi že organ v izpodbijani sodbi. Pooblaščenec je namreč ugotovil, da ne obstaja zakon, ki bi organu dovoljeval razkritje osebnih podatkov tožeče stranke, kar pomeni, da so ti podatki t.i. varovani osebni podatki in zato predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Pri posredovanju dokumentov jih je organ dolžan prekriti, upoštevaje pravilo delnega dostopa, kot je urejeno v 7. členu ZDIJZ. Organ je dolžan varovane osebne podatke prekriti na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, izvedel preizkus, ali v konkretnem primeru morda, poleg izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, obstaja še katera izmed preostalih možnih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi skrbnega pregleda obravnavanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da ni podanih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.
Z izpodbijano odločbo pa je organ prosilcu hkrati zavrnil tudi dostop do tožbe v zadevi opr. št. XII Pg 4027/2009, pri čemer je pojasnil, da sodba v predmetnem postopku še ni bila izdana. Organ se je pri zavrnitvi zahteve skliceval na določbo 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od dostopa do informacij javnega značaja določa podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njihovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za uveljavitev te izjeme moreta biti kumulativno izpolnjena naslednja dva pogoja:
1. da je (sodni) postopek še v teku,
2. da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi.
Iz pojasnil organa v dopisu, št. Su 1-9/2014 z dne 11. 8. 2014, nedvomno izhaja, da se je pravdni postopek že začel, in sicer gre za zadevo opr. št. XII Pg 4027/2009. Poleg tega je organ navedel, da omenjeni postopek še poteka, in da sodba v pisni obliki še ni bila izdelana. Sodni postopek na prvi stopnji se praviloma zaključi z izdajo pisne sodbe, zato Pooblaščenec zaključuje, da je konkreten postopek še v teku, zato je izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede izpolnjevanja drugega pogoja za obstoj obravnavane izjeme Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je v pravu dostopa do informacij javnega značaja dokazno breme za obstoj izjeme od prosto dostopnih informacij na organu, ki bi moral z izvedbo škodnega testa dokazati, da bi bila z razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena konkretna škoda za izvedbo postopka. Vendar iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi organ pred izdajo izpodbijane odločbe konkretno izvajal škodni test, zato je Pooblaščenec, zaradi uresničitve načela materialne resnice, ki ga določa prvi odstavek 8. člena ZUP, in po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje ter v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, sam izvedel t.i. škodni test. Škodni test je eden izmed testov t.i. tehtanja. Dostop do informacije je mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo.
Pri izvedbi škodnega testa se je Pooblaščenec oprl predvsem na pojasnila, ki jih je organ navedel v dopisu, št. Su 1-9/2014 z dne 12. 5. 2014. Upoštevaje dejstvo, da pisna sodba v predmetni zadevi še ni bila izdana in da se torej sodišče še ni podrobneje opredelilo do vsakega izmed dokazov posebej (pri čemer so navedbe v tožbi samo del dokaznega gradiva) in tudi do vseh skupaj, je Pooblaščenec ocenil, da bi razkritje zahtevanih dokumentov v tej fazi postopka lahko povzročilo takšno škodo za nadaljevanje postopka, da le-ta pretehtala nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo javnega značaja. Iz 7. in 8. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP) izhaja, da sodišče odloči, katera dejstva se štejejo za dokazana, s sodbo in po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Sodišče šele v obrazložitvi sodbe navede, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov ter katere dokaze je pri tem upoštevalo. Zato je pred izdajo sodbe praktično nemogoče z gotovostjo ugotoviti, kateri dokumenti so oziroma niso pomembni za nadaljnji postopek ter posledično, kakšne posledice bi imelo razkritje v javnosti za izvedbo postopka. Določen dokument je v neki fazi postopka lahko povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih dokazov.
V konkretnem primeru zahtevani dokument (tožba) vsebuje podatke, ki predstavljajo navedbe strank, pri čemer je treba poudariti, na kar je opozoril tudi organ v dopisu, št. Su 1-9/2014 z dne 11. 8. 2014, da lahko stranke svoje navedbe in zahtevke še dopolnjujejo, spreminjano in tudi umaknejo. Če bi se javnost v tej fazi postopka seznanila z vsebino zahtevanih dokumentov, bi po presoji Pooblaščenca lahko nastala škoda za izvedbo postopka, saj bi razkritje v javnosti lahko vplivalo npr. na izjave prič in na splošno na zavarovanje dokazov v postopku. Pred izdelavo sodbe bo organ moral izvesti procesna dejanja, glede katerih bo razpravljajoči sodnik menil, da so potrebna. Kot je pravilno navedel organ, bi razkrivanje dokumentov pred izvedbo glavne obravnave, pred predložitvijo vseh dokumentov in pred izvedbo vseh dokazov, lahko povzročilo oteženo izvedbo postopka, saj vse navedeno medsebojno vpliva na izvedbo posameznih procesnih dejanj. Ob tem Pooblaščenec poudarja, da namen izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni varovanje strank postopka, temveč varovanje izvedbe dokaznega postopka in načela materialne resnice oziroma trditveno-dokaznega bremena, torej na nek način varovanje verodostojnosti in trdnosti samega postopka. Pooblaščenec ocenjuje, da bi z razkritjem dokumentov, ki jih zahteva prosilec, pri izvedbi konkretnega postopka nastala škoda, ki je večja od pravice javnosti, da se seznani s to informacijo. Pritožbo prosilca je zato v tem delu treba zavrniti, ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ.
Pooblaščenec zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka odločbe. V preostalem delu, glede osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko izreka te odločbe ter v delu, v katerem je Pooblaščenec ugotovil obstoj izjeme varstva sodnega postopka v tožbi in sodbi v zadevi opr. št. XII Pg 4027/2009, pa zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 - uradno prečiščeno besedilo) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Mevlida Mehović, univ. dipl. prav.,
Asistentka svetovalca Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka