Prosilec - Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor
+ -Številka: 090-161/2014
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Organ je prosilcu ob uporabi instituta delnega dostopa omogočil seznanitev z informacijo javnega značaja (dokumentacijo, na podlagi katere je razvidno, da določeni gradbeni inšpektor izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta Inšpektor, in na podlagi katere so mu bila dana pooblastila za vodenje in odločanje v upravnem in prekrškovnem postopku). Prosilec pa je v pritožbi oporekal temu, da ta uradna oseba zaseda to delovno mesto oziroma da je vpisana na seznam kot uradna oseba s pooblastili za odločanje v določenih upravnih postopkih, saj naj ne bi izpolnjevala predpisanih pogojev za to. Prosilec tako ni navedel nobenih kršitev pravice do dostopa informacij javnega značaja, ki bi bile storjene v postopku z njegovo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pri organu na prvi stopnji, zato je Pooblaščenec pritožbo zavrnil. Pooblaščenec ne more preverjati oziroma ugotavljati in se opredeliti do tega, ali posamezni javni uslužbenec izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta oziroma za izvajanje določenih pooblastil, oziroma ne more presojati zakonitosti in pravilnosti posameznih dokumentov ali celo ravnanja organa in se tudi ne more opredeljevati glede same vsebine dokumentov oziroma medsebojne usklajenosti posameznih listin.ODLOČBA:Številka: 090-161/2014/2
Datum: 6. 11. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 28. 6. 2014, zoper odločbo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-11/2014-6 z dne 16. 6. 2014, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 28. 6. 2014 zoper odločbo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, št. 090-11/2014-6 z dne 16. 6. 2014, se zavrne.
2. Posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Iz podatkov spisne dokumentacije izhaja, da je prosilec z zahtevo za posredovanje informacije javnega značaja z dne 10. 4. 2014 in njeno dopolnitvijo z dne 25. 4. 2014 zahteval dokumentacijo (odločbo, pogodbo o zaposlitvi …), na podlagi katere je razvidno, da gradbeni inšpektor … (v nadaljevanju imenovani javni uslužbenec) izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta Inšpektor, in na podlagi katere so mu bila dana pooblastila za vodenje in odločanje v upravnem in prekrškovnem postopku, kot to izhaja iz seznama organa o uradnih osebah s pooblastili za odločanje ali s pooblastili za vodenje postopkov do izdaje odločbe, št. 020-5/2013/9 z dne 22. 4. 2013 (v nadaljevanju seznam), v katerem so med drugim navedeni (glede na 11. člen Uredbe o upravnem poslovanju) tudi strokovni ali znanstveni naslovi uradnih oseb. Prosilec je namreč zatrjeval, da imenovani javni uslužbenec ni izpolnjeval predpisanih pogojev za to delovno mesto oziroma za odločanje v upravnem postopku, saj je iz odločbe o zaposlitvi imenovanega javnega uslužbenca, št. 100-33/2010/31 z dne 21. 9. 2012, razvidno, da so mu dana pooblastila (le) na podlagi višješolske izobrazbe. Organ mu je z dopisom, št. 090-11/2014-4 z dne 9. 5. 2014, poslal določene dokumente z zakritimi osebnimi podatki.
Prosilec je v vlogi z dne 22. 5. 2014, ki jo je naslovil kot zahtevo po dopolnitvi informacije javnega značaja, izpostavil, da iz prejetih dokumentov ni razvidna izobrazba imenovanega javnega uslužbenca, na podlagi katere je vpisan v seznam kot javni uslužbenec s tam navedenimi pooblastili, zato je zahteval listino (pogodbo o zaposlitvi ali odločbo), iz katere bosta razvidni stopnja in smer izobrazbe, na podlagi katerih si je imenovani javni uslužbenec pridobil pravico vodenja in odločanja v inšpekcijsko – upravnih in prekrškovnih postopkih.
Organ je z odločbo, št. 090-11/2014-6 z dne 16. 6. 2014, ki je predmet tega pritožbenega postopka (v nadaljevanju izpodbijana odločba), odločal o tej vlogi z dne 22. 5. 2014 ter jo delno zavrnil oziroma prosilcu posredoval kopijo potrdila o diplomiranju, ki ga je izdala Visoka upravna šola Univerze v Ljubljani, št. 3313-151 z dne 24. 4. 2001, vendar z zakritimi osebnimi podatki (1. točka izreka), ter odločil, da v tem postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je prosilcu omogočil delni dostop do informacij javnega značaja v skladu s 7. členom ZDIJZ, saj je zakril osebne podatke v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Pojasnil je še, da sta končana šola in stopnja izobrazbe razvidni tudi iz potrdila Upravne akademije z dne 29. 11. 2004 o opravljenem preizkusu znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku za VII. stopnjo izobrazbe in posredno iz sklepa, št. 02-182-75/2001 z dne 27. 11. 2001 (dipl. upr. org.), ki sta bila prosilcu že poslana z omenjenim dopisom z dne 9. 5. 2014.
Zoper izpodbijano odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 28. 6. 2014 zaradi napačne uporabe materialnega predpisa in zaradi nepopolnega oziroma napačno ugotovljenega dejanskega stanja. V obrazložitvi pritožbe je povzel postopek v zvezi z zahtevano dokumentacijo in ponovil, da so imenovanemu javnemu uslužbencu dana pooblastila na podlagi odločbe o zaposlitvi z dne 21. 9. 2012, kjer je navedeno, da zaseda delovno mesto na podlagi višješolske izobrazbe, in ne na podlagi izobrazbe visoke upravne šole, kot to navaja upravni organ v izpodbijani odločbi in seznamu. Po stališču prosilca imenovani javni uslužbenec ne izpolnjuje pogojev za zasedbo delovnega mesta in posledično za vodenje in odločanje v inšpekcijskem postopku, saj je v več zakonih za to določena VII. stopnja izobrazbe. Navedel je, da gre pri navedbah organa v izpodbijani odločbi in seznamu glede izpolnjevanja pogojev izobrazbe pri imenovanem javnem uslužbencu za prirejene podatke oziroma poleg napačno ugotovljenega dejanskega stanja o izobrazbi le-tega, tudi za obstoj elementov kaznivega dejanja ponarejanja uradne listine – seznama in tudi za bistveno kršitev v postopku – vprašanje stvarne personalne pristojnosti imenovanega javnega uslužbenca, saj ne izpolnjuje predpisanih pogojev. Predlagal je, da se v pritožbenem postopku ugotovi, da je v seznamu navedena nepravilna izobrazba imenovanega javnega uslužbenca in da se naloži organu, da vpiše v javno listino – seznam podatke, na podlagi katerih naj bi imel imenovani javni uslužbenec pooblastila za vodenje in odločanje v inšpekcijskih postopkih.
Organ je, v skladu z 245. členom ZUP, opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter jo skupaj s spisno dokumentacijo odstopil Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
V tej zadevi sicer ni sporno, da je organ kot organ v sestavi ministrstva oziroma državni organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu. Prav tako je organ vpisan v register zavezancev za informacije javnega značaja po 3b. členu ZDIJZ, ki je v skladu s tem členom tudi javno in brezplačno dostopen na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Če je pravna oseba vpisana v omenjeni register zavezancev, pa se na podlagi petega odstavka 3b. člena ZDIJZ tudi domneva, da je zavezanec po tem zakonu.
Pooblaščenec ugotavlja, da je iz podatkov spisne dokumentacije razvidno, da je organ prosilcu že pred izdajo izpodbijane odločbe posredoval določene listine, prav tako pa tudi na podlagi izpodbijane odločbe, s katero je prosilcu omogočil seznanitev z informacijo javnega značaja ob uporabi instituta delnega dostopa zaradi zakrivanja osebnih podatkov imenovanega javnega uslužbenca. Tudi iz pritožbe ne izhaja oziroma prosilec ne zatrjuje, da bi zahteval določene listine, pa mu jih organ ne bi posredoval, ali da bi mu organ posredoval druge dokumente, kot jih je navedel v zahtevi. Iz pritožbe prosilca (sicer tudi iz njegovih predhodnih vlog) je razvidno, da v bistvu oporeka temu, da je imenovana uradna oseba vpisana na seznam kot uradna oseba s pooblastili za odločanje v določenih upravnih postopkih oziroma da zaseda določeno delovno mesto, saj naj ne bi izpolnjevala predpisanih pogojev za to.
V pritožbi zatrjevana napačna uporaba materialnega predpisa, napačno ugotovljeno dejansko stanje in bistvena kršitev postopka se tako nanašajo izključno na postopek zaposlitve imenovanega javnega uslužbenca in dodelitve določenih pooblastil oziroma na njegovo opravljanje dela v okviru delovnega razmerja. Prosilec tako ne navaja nobenih kršitev pravice do dostopa informacij javnega značaja, ki bi bile storjene v postopku z njegovo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pri organu na prvi stopnji, torej v konkretnem postopku po ZDIJZ. Pooblaščenec pa na podlagi tretjega odstavka 27. člena ZDIJZ odloča o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ odločil o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, torej o zahtevi, da se prosilcu omogoči seznanitev z informacijo. Zato navedenih pritožbenih razlogov, ker se ne nanašajo na ZDIJZ, Pooblaščenec ne more presojati. Pooblaščenec pa tudi ni ugotovil nobenih kršitev materialnega zakona ali bistvenih kršitev postopka, do katerih bi prišlo v postopku po ZDIJZ na prvi stopnji, ki bi jih moral upoštevati po uradni dolžnosti.
Glede na to, da se cela pritožba torej nanaša le na obrazložitev in utemeljitev zatrjevanih kršitev oziroma kaznivih dejanj v zvezi s tem, da imenovani javni uslužbenec ne izpolnjuje predpisanih pogojev, Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi preverjal oziroma ugotavljal in se opredelil do tega, ali posamezni javni uslužbenec izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta oziroma za izvajanje določenih pooblastil, saj so za to, kot tudi za morebitna kazniva dejanja, pristojni drugi organi (npr. Inšpektorat za javni sektor pri Ministrstvu za javno upravo, organi pregona kaznivih dejanj oziroma policija). Prav tako ne more presojati zakonitosti oziroma pravilnosti posameznih dokumentov ali celo ravnanja organa in se tudi ne more opredeljevati glede same vsebine dokumentov oziroma medsebojne usklajenosti posameznih listin. Enako nima pristojnosti, da bi organom nalagal, kaj morajo vpisati v posamezen dokument iz njihove pristojnosti oziroma dokument s kakšno vsebino morajo izdati. Na podlagi prve alineje prvega odstavka 2. člena ZInfP je Pooblaščenec pristojen (le) za kršitve dostopa do informacij javnega značaja (ali njihove ponovne uporabe), ne pa tudi za morebitne kršitve (ali kazniva dejanja) v postopkih, v katerih oziroma v zvezi s katerimi so nastali dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja oziroma na katere se le-ta sklicuje.
V postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja je torej bistveno oziroma edino relevantno to, ali je prosilec prejel zahtevane informacije oziroma ali je organ pravilno zavrgel ali zavrnil zahtevo ali morebiti drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja. Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ pa izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Tudi po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki, torej v obliki dokumenta, pri čemer pa za postopek po ZDIJZ (v katerem ima Pooblaščenec pristojnosti) ni pomembno, ali se prosilec npr. strinja s to informacijo oziroma ali ji oporeka oziroma celo izpodbija.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da pritožba ni utemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, št. 090-11/2014-6 z dne 16. 6. 2014. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba poleg odločbe Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, št. 090-11/2014-6 z dne 16. 6. 2014, priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka