Prosilka - Upravna enota Vrhnika
+ -Številka: 090-160/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala fotokopije dokumentacije lokacijskega, gradbenega in uporabnega dovoljenja za gradnjo povezovalne ceste Log-Dragomer terkupoprodajne pogodbe po naznanilnem listu št. 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53/82 za parcele (vse k.o. Log) št. 1366/6, 1366/8, 1367/7,1367/8, 596/11, 596/12, 596/13, 596/17 in 2022/5. Organ je na podlagi pregleda dokumentacije arhiva ugotovil, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, zato je zahtevo prosilke zavrnil. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku pri organu opravil ogled in camera in na podlagi pregleda vse razpoložljive dokumentacije ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, zato je pritožbo prosilke zavrnil.ODLOČBA:
Številka: 090-160/2014/6
Datum: 14. 11. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP2, 23/2014 in 50/2014; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬_________________¬ (v nadaljevanju prosilka) z dne 23. 6. 2014, zoper odločbo Upravne enote Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika (v nadaljevanju organ), št. 090-6/2014 (201) z dne 18. 6. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke z dne 23. 6. 2014 zoper odločbo Upravne enote Vrhnika št. 090-6/2014 (201) z dne 18. 6. 2014, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Organ je dne 17. 4. 2014 s strani Občine Vrhnika prejel odstopljeno zahtevo prosilke za dostop do informacij javnega značaja, v kateri zahteva fotokopije naslednjih dokumentov:
- Lokacijsko dovoljenje za gradnji povezovalne ceste Log-Dragomer, kot je to razvidno iz skice z dne 13. 8. 1982,
- Gradbeno dovoljenje za gradnji povezovalne ceste Log-Dragomer,
- Uporabno dovoljenje za gradnjo povezovalne ceste Log-Dragomer,
- Kupoprodajne pogodbe po naznanilnem listu št. 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53/82
vse za parcele (vse k.o. Log) št. 1366/6, 1366/8, 1367/7, 1367/8, 596/11, 596/12, 596/13, 596/17 in 2022/5.
Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 090-6/2014 (201) z dne 18. 6. 2014 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil. V odločbi je organ najprej povzel zahtevo prosilke, nato pa na podlagi pregleda dokumentacije arhiva ugotovil, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga.
Prosilka je zoper izpodbijano odločbo dne 23. 6. 2014 vložila pritožbo, v kateri izpodbijano odločbo v celoti prereka. Pri tem izraža mnenje, da se s trditvami organa ne strinja, ker se morejo zahtevani dokumenti nahajati v arhivu Občine Vrhnika, ki je tudi vodila postopek vzpostavitve povezovalne ceste Log-Dragomer. To naj bi bilo razvidno iz kopije katastrskega načrta z dne 6. 9. 1982, 1. 9. 1982 in odločb 49/82, 50/82 in 51/82. Prosilka v pritožbi še ugotavlja, da je organ izdal za črno gradnjo ''tuje'' gradbeno in uporabno dovoljenje z istim imenom in priimkom, vendar drugo parcelno številko.
Ker je bila pritožba prosilke poslana neposredno Pooblaščencu, jo je ta z dopisom, št. 092-76/2014/2 z dne 24. 6. 2014, odstopil organu, skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP.
Organ po prejemu pritožbe prosilke odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. 090-6/2014 z dne 1. 7. 2014, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je Pooblaščenec dne 22. 7. 2014 pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP. Organ je ob tem najprej pojasnil, na kakšen način je opravil pregled razpoložljive dokumentacije, na podlagi katerega je prišel do ugotovitve, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. In sicer je leta 1995 organ v skladu s takratno zakonodajo prevzel arhive bivše Skupščine Občine Vrhnika (rešene zadeve). Do leta 1996 so arhivsko gradivo odbrali in izročili Arhivu Republike Slovenije. Če bi bili zahtevani dokumenti predani arhivu, bi se to videlo iz seznama gradbenih dovoljenj, ki je bil izdelan ob predaji. Vendar dokumentov na seznamu ni. Nadalje je Pooblaščenec pri organu vpogledal v lastno evidenco organa z naslovom ''Seznam gradbenih dovoljenj'' in ugotovil, da v evidenci ni zahtevanih gradbenih dovoljenj. Pooblaščenec je prav tako vpogledal v evidenco ''Popis arhivsko gradivo 1962-1990'', ''Popis arhivsko gradivo 1991-1995'' in ''Popis trajno gradivo 1962-1990'', vendar zahtevanih dokumentov tam ni našel. Organ je poudaril, da je problem pri iskanju dokumentov pomanjkanje informacij. Če bi imel podatke o investitorju, datumu izdaje gradbenega dovoljenja ali celo o številki gradbenega dovoljenja, bi bilo veliko lažje iskati med dokumenti. Pooblaščenec je nadalje vpogledal tudi v arhiv v fizični obliki, ki se nahaja v škatlah pri organu ter tudi v tekočo zbirko pri organu v evidenci Lotus Notes in Spis 4, vendar zahtevanih dokumentov ni bilo mogoče najti. Organ je poudaril, da se v gradbenih zadevah, ki so v času, v katerem naj bi nastali zahtevani dokumenti, imele klasifikacijski znak 351, vedno nahajalo lokacijsko, gradbeno in uporabno dovoljenje, če je obstajalo, zato bi se katerikoli izmed teh dokumentov moral najti v zgoraj navedenih zbirkah, če bi pri organu obstajali. Glede prodajnih pogodb je organ pojasnil, da se te praviloma ne nahajajo v zadevah, ki jih vodi organ, ker prodajna pogodba ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Organ je še pojasnil, da obstaja možnost, da je bila zadeva s številko 3/10-464-16/80 leta 1996 še v reševanju, kar pomeni, da je ostala pri referentu na občini in sploh ni bila prenesena na organ.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati, in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ ter da zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja.
Ker se je organ skliceval na to, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, zahteva in pritožba prosilke pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo treba v pritožbenem postopku razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti obstajajo. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec pri tem ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa o neobstoju zahtevanih dokumentov, je zlasti pregled razpoložljive dokumentacije, ki ga je opravil Pooblaščenec sam na ogledu in camera. Pooblaščenec je tako vpogledal v lastno evidenco organa z naslovom ''Seznam gradbenih dovoljenj'', v evidenco ''Popis arhivsko gradivo 1962-1990'', ''Popis arhivsko gradivo 1991-1995'' in ''Popis trajno gradivo 1962-1990'' ter vpogledal tudi v arhiv v fizični obliki, ki se nahaja v škatlah pri organu in tudi v tekočo zbirko pri organu v evidenci Lotus Notes in Spis 4, vendar zahtevanih dokumentov ni našel. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da se kupoprodajne pogodbe praviloma ne nahajajo v zadevah, ki jih vodi organ, ker prodajna pogodba ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Pri tem je organ še dodal, da obstaja možnost, da je bila zadeva s številko 3/10-464-16/80 leta 1996 še v reševanju, kar pomeni, da je ostala pri referentu na občini in sploh ni bila prenesena na organ.
Po prepričanju Pooblaščenca je organ tako utemeljeno obrazložil, zakaj ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti oziroma, zakaj je zavrnil zahtevo prosilke.
Iz pritožbene dokumentacije tudi izhaja, da je organ v želji, da za prosilko pridobi zahtevano dokumentacijo, s prosilkino vlogo seznanil Občino Log – Dragomer. S strani predmetne Občine je organ dne 18. 6. 2014 dobil odgovor, da tudi ta ne razpolaga z zahtevano dokumentacijo.
Pooblaščenec še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilka.
Pooblaščenec ob tem tudi poudarja, da pritožbene navedbe prosilke, da je organ izdal za črno gradnjo ''tuje'' gradbeno in uporabno dovoljenje z istim imenom in priimkom, vendar drugo parcelno številko, za konkretni pritožbeni postopek niso pravno relevantne, zato se Pooblaščenec do njih ni opredeljeval. Ravnanje organa v postopkih, ki jih organ vodi poleg postopkov po ZDIJZ, stranki v postopku po ZDIJZ nikakor ne daje pravice, da bi prekoračila pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Na podlagi obrazložitev organa, opravljenega ogleda in camera ter vsega navedenega Pooblaščenec nima razloga, da ne bi verjel navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, oziroma da bi sumil, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Na podlagi nobenih dejstev in okoliščin namreč ni mogoče zaključiti, da organ z dokumentacijo, ki je predmet te izpodbijane odločbe, dejansko razpolaga in je kljub temu prosilki ne posreduje.
Zato je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevi prosilke za dokumente, ki so predmet izpodbijane odločbe, ni mogoče ugoditi, ker organ z njimi ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ oziroma prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga oziroma, ki obstaja v materializirani obliki. Ker je bil postopek na prvi stopnji pravilen, odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, jo je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo; ZUT), oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilka sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Matic Petek, univ. dipl. prav.,
raziskovalec Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka