Prosilec - Občina Dobrepolje
+ -Številka: 090-158/2014/2
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK:
Prosilec je zahteval posredovanje fotokopij vseh zapisnikov s prilogami o izvedenem letnem popisu (inventuri) za leto 2013. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi prezaposlenosti in zaradi preobsežnosti zahtevane dokumentacije. Iz obrazložitve odločbe ni bilo jasno, ali zahtevane informacije sploh obstajajo. Prav tako ni bilo mogoče ugotoviti, ali je glede zahtevane informacije podana katera od izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere lahko organ prosilcu zavrne dostop. Zaradi teh pomanjkljivosti odločbe ni bilo mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev postopka. Pooblaščenec je zato pritožbi prosilca ugodil, odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.
ODLOČBA:
Številka: 090-158/2014/2
Datum: 8. 7. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi __________________________________ (v nadaljevanju prosilec), z dne 16. 6. 2014 zoper odločbo Občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje (v nadaljevanju organ) št. 090-0002/2014-01, z dne 4. 6. 2014, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Občine Dobrepolje št. 090-0002/2014-01, z dne 4. 6. 2014 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je od organa dne 18. 3. 2014 zahteval posredovanje fotokopij vseh zapisnikov s prilogami o izvedenem letnem popisu (inventuri) za leto 2013.
Ker organ do dne 9. 5. 2014 o zahtevi prosilca ni odločil niti prosilcu ni posredoval zahtevanih dokumentov, je ta pri Informacijskem pooblaščencu vložil pritožbo zaradi molka organa. Pooblaščenec je dne 12. 5. 2014 organ pozval, da pojasni, zakaj odločbe ni izdal pravočasno, oz. da odloči o zahtevi prosilca v skladu z ZDIJZ in o tem obvesti Pooblaščenca.
Organ je dne 4. 6. 2014 izdal odločbo št. 090-0002/2014-01, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil zaradi prezaposlenosti in zaradi preobsežnosti zahtevane dokumentacije. V izpodbijani odločbi je organ navedel, da naj bi mu Pooblaščenec naložil, naj izda zavrnilno odločbo.
Prosilec se je na odločbo organa pritožil dne 16. 6. 2014 in navedel, da organ z ničimer ni izkazal upravičenosti za zavrnitev njegove zahteve. V izpodbijani odločbi namreč organ kot razlog zavrnitve navaja zgolj lastno preobremenjenost in preobsežnost zahtevane dokumentacije, kar pa ne more biti razlog za zavrnitev.
Organ je dne 27. 6. 2014, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje Pooblaščencu kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi.
Pritožba je utemeljena.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ zahtevo prosilca zavrnil, ker bi ugoditev prosilcu predstavljala zanj preveč dela in ker naj bi bil organ prezaposlen. Ob tem Pooblaščenec ugotavlja, da se organ v izpodbijani odločbi sploh ni spustil v vsebinsko obravnavo zadeve. Organ tako ni navedel, kateri določno opredeljeni dokumenti so bili predmet presoje. Prav tako iz odločbe ni razvidno, ali organ zavrača zahtevo prosilca, ker naj sploh ne bi šlo za informacijo javnega značaja, ali zato, ker je podana katera od izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Tako ne iz izreka ne iz izpodbijane odločbe organa, niti iz celotne predložene dokumentacije, ni razvidno, ali organ sploh razpolaga z zahtevano dokumentacijo v materializirani obliki - torej ali so sploh izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Prav tako iz celotne predložene dokumentacije ni jasno, ali je glede zahtevane informacije podana katera od izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere lahko organ prosilcu zavrne dostop.
Pooblaščenec glede na navedeno ugotavlja, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Obrazložitev izpodbijane odločbe je ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa (7. točka 2. odstavek 237. člena ZUP), kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka in jo je zato treba odpraviti.
Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Zato je obrazložitev obvezni sestavni del (formalne) zakonitosti po mednarodnih standardih, že od leta 1977 po Resoluciji Sveta Evrope o zaščiti posameznikov napram aktom upravnih oblasti (Resolution No. 77 (31) on the Protection of the Individual in Relation to the Acts of Administrative Authorities), in danes po splošnih načelih upravnega prava, kot jih redno uveljavlja Sodišče ES. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev ni nujna samo zaradi največkrat navedenega razloga, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Nadaljnji razlogi so 1 - dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko), 2 - obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, 3 - obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. čl.).
V skladu z 214. čl. ZUP mora tako vsebina obrazložitve odločbe vsebovati:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le to oprto;
3. razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov;
4. navedba določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Pooblaščenec je zaradi omenjenih kršitev pravil postopka, ki so bistvene, saj so vplivale na pravilnost odločitve, izpodbijano odločbo odpravil. Ker pa je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijana odločba ne da preizkusiti, zlasti zaradi neutemeljene obrazložitve, ki je ostala zgolj na deklaratorni ravni, pa tudi zaradi morebitne odsotnosti strank, katerih poslovna skrivnost se varuje, je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje. Pooblaščenec je zato zadevo vrnil organu v ponovno reševanje.
Organ bo v ponovljenem postopku moral upoštevati 214. čl. ZUP, ki opredeljuje obrazložitev odločbe. Pri tem mora organ paziti, da bo izrek odločbe v skladu z njeno obrazložitvijo. Pri izdaji nove odločbe bo moral organ tako jasno obrazložiti, ali razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec, kateri dokumenti so to in ali ti dokumenti izpolnjujejo pogoje za obstoj informacije javnega značaja. Organ bo moral nato natančno ugotoviti in konkretno obrazložiti, v katerem delu zahtevane informacije predstavljajo izjemo od dostopa in iz česa to izhaja. Prav tako mora organ v delu, ki se nanaša na delni vpogled v zahtevano dokumentacijo, natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Šele na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe. V izreku odločbe mora biti namreč jasno naveden dokument, ki je predmet presoje in v katerem delu se ta delno prekrije, to je izbriše informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.
Na tem mestu Pooblaščenec še dodaja, da preobsežnost dokumentacije ni pravni argument, ki bi ga Pooblaščenec v okviru določb ZDIJZ lahko upošteval pri presoji v pritožbenem postopku. ZDIJZ namreč med razlogi, zaradi katerih lahko organ zavrne dostop do zahtevane informacije, ne navaja izjeme »veliko dela«. Navedeno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, v sodbi pod opr. št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji storil bistveno kršitev pravil postopka, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa št. 090-0002/2014-01 z dne 4. 6. 2014 v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Maja Lubarda, univ. dipl. prav.
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka