Prosilec - Mestna občina Novo mesto
+ -Številka: 090-154/2014
Kategorije: Ostali sodni postopki
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval fotokopijo vložene tožbe proti družbi Protekt Dolenjska d.o.o. iz naslova najemne pogodbe za prostore RIC na Topliški cesti. Organ je zahtevo zavrnil iz razloga, da dokument, ki je predmet zahteve prosilca, predstavlja izjemo po 8. točki 1. odst. 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku pridobil pojasnila Okrožnega sodišča v Novem mestu ter opravil tudi t.i.škodni test in ugotovil, da je postopek še v teku in bi razkritje zahtevanega dokumenta v tej fazi postopka lahko povzročilo takšno škodo za nadaljevanje postopka, da le-ta pretehta nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo javnega značaja. Pritožbo prosilca je zato zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-154/2014/5
Datum: 7. 11. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP2, 23/2014 in 50/2014; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ____________ (v nadaljevanju prosilec) z dne 11. 6. 2014, zoper odločbo Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto (v nadaljevanju organ), št. 0901-7/2014 (1210) z dne 21. 5. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 11. 6. 2014 zoper odločbo Mestne občine Novo mesto št. 0901-7/2014 (1210) z dne 21. 5. 2014, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 18. 3. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri zahteva fotokopijo vložene tožbe proti družbi Protekt Dolenjska d.o.o. iz naslova najemne pogodbe za prostore RIC na Topliški cesti, ki je bila v skladu s poročilom za Občinski svet vložena v začetku januarja tega leta.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0901-7/2014 (1210) z dne 21. 5. 2014 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil. V odločbi je organ najprej povzel zahtevo prosilca, nato pa ugotovil, da z zahtevano informacijo razpolaga. Nadalje je organ ugotavljal, ali dokument, ki je predmet zahteve prosilca, predstavlja izjemo po 8. točki 1. odst. 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V ta namen je organ z dopisom pozval Okrožno sodišče v Novem mestu, ki odloča v sodnem postopku, da se izjasni glede možnosti nastanka škode za izvedbo pravdnega postopka ter toženo stranko družbo Protekt Dolenjska d.o.o., da se izjasni glede svojih pravic in pravnih koristi v tem postopku. Organ je do izdaje odločbe odgovor prejel le od družbe Protekt Dolenjska d.o.o., iz katerega izhaja, da družba nasprotuje posredovanju dokumenta prosilcu, ker naj bi predstavljal izjemo po 6. členu ZDIJZ. Kljub temu, da odgovora Okrožnega sodišča v Novem mestu ni prejel, je organ odločil, da bi razkritje kateregakoli podatka iz zahtevanega dokumenta lahko imelo škodljive posledice za izvedbo pravdnega postopka. Namreč v tožbi zoper družbo Protekt Dolenjska d.o.o. so predlagane priče in bi se te v celoti lahko seznanile z navedbami v tožbi, kar pomeni, da se postavlja vprašanje objektivnega pričanja ter tudi nevarnosti vplivanja na priče. Organ še pojasnjuje, da bo glede na tek dogodkov med pravdnima strankama v zvezi s predmetom sodnega postopka, potrebno tožbo tekom postopka spremeniti, zaradi česar tožbeni zahtevek ob koncu postopka na prvi stopnji skoraj gotovo ne bo enak zahtevku, ki je postavljen v prvotni tožbi.
Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 11. 6. 2014 vložil pritožbo, s katero vztraja pri pridobitvi zahtevane dokumentacije. Pri tem izraža mnenje, da ne obstaja nobena izjema, ki bi ustrezala določilom 6. člena ZDIJZ, ker gre za prevladujoč interes splošne javnosti. Namreč večkrat je bilo rečeno, da gre za škodljivo pogodbo, ki ima vpliv na javna sredstva Mestne občine Novo mesto.
Pritožbo prosilca je organ dne 24. 6. 2014 odstopil v obravnavo Pooblaščencu, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi.
Pooblaščenec je z dopisom z dne, 2. 7. 2014, številka: 090-154/2014/2, organ pozval, da posreduje celotno dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilca. Organ je dokumentacijo posredoval skupaj z dopisom z dne 8. 7. 2014, številka: 0901-7/2014.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec ugotavlja, da dokument, ki ga zahteva prosilec, izpolnjuje vse zakonske kriterije iz 4. člena ZDIJZ, saj organ z dokumentom razpolaga v materializirani obliki in izvira iz delovnega področja oziroma pristojnosti organa.
V formalnem postopku dostopa do informacij javnega značaja mora organ, v skladu z določbami ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
Iz s strani organa posredovane spisovne dokumentacije je razvidno, da je bil v postopek na prvi stopnji pozvan stranski udeleženec Protekt Dolenjska d.o.o., ki je v pravdnem postopku tožena stranka. Stranski udeleženec je z dopisom z dne 15. 4. 2014 na poziv organa odgovoril, da nasprotuje posredovanju dokumenta prosilcu, ker naj bi predstavljal izjemo po 6. členu ZDIJZ.
Ker organ stranskemu udeležencu ni posredoval pritožbe v odgovor, je to storil Pooblaščenec, z dopisom št. 090-154/2014/3, z dne 4. 7. 2014 ter ga pri tem pozval, da se izreče o pritožbi prosilca in morebitnih novih dejstvih in dokazih. Do izdaje te odločbe Pooblaščenec odgovora družbe Protekt Dolenjska d.o.o. ni prejel.
Pooblaščenec je z dopisom št. 090-154/2014/5, z dne 21. 10. 2014, zaprosil tudi Okrožno sodišče v Novem mestu, da pojasni, ali je v zvezi z zahtevanim dokumentom v teku kakšen pravdni, nepravdni ali drug sodni postopek, v kakšni fazi je postopek in ali bi z razkritjem tega dokumenta lahko nastale škodne posledice za izvedbo tega postopka ter kakšne bi bile te posledice. Okrožno sodišče v Novem mestu je na dopis Pooblaščenca odgovorilo z dopisom št. Su 10101/2013 z dne 27. 10. 2014, ki ga je Pooblaščenec prejel 6. 11. 2014. V dopisu sodišče pojasnjuje, da je zadeva Pg 28/2014 še odprta in torej v fazi reševanja ter da ima sodišče pomislek, da bi se kot informacije javnega značaja razkrile vse trditve in predlogi pravdnih strank, o katerih sodišče še ni odločilo.
Glede na to, da se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo varstva sodnega postopka, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je glede dokumenta, ki ga zahteva prosilec, podana izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.
Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo:
1) da je (sodni) postopek še v teku,
2) da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi.
Iz pojasnil Okrožnega sodišča v Novem mestu v dopisu, št. Su 10101/2013 z dne 27. 10. 2014, nedvomno izhaja, da se je pravdni postopek že začel, in sicer gre za zadevo opr. št. Pg 28/2014. Poleg tega je organ navedel, da omenjeni postopek še poteka, in da sodba v pisni obliki še ni bila izdelana. Sodni postopek na prvi stopnji se praviloma zaključi z izdajo pisne sodbe, zato Pooblaščenec zaključuje, da je konkreten postopek še v teku, posledično pa je izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede izpolnjevanja drugega pogoja za obstoj obravnavane izjeme Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je v pravu dostopa do informacij javnega značaja dokazno breme za obstoj izjeme od prosto dostopnih informacij na organu, ki bi moral z izvedbo škodnega testa dokazati, da bi bila z razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena konkretna škoda za izvedbo postopka. Vendar iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi organ pred izdajo izpodbijane odločbe konkretno izvajal škodni test, zato je Pooblaščenec, zaradi uresničitve načela materialne resnice, ki ga določa prvi odstavek 8. člena ZUP, in po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje ter v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, sam izvedel t.i. škodni test. Škodni test je eden izmed testov t.i. tehtanja. Dostop do informacije je mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo.
Pri izvedbi škodnega testa se je Pooblaščenec oprl predvsem na pojasnila, ki jih je Okrožno sodišče v Novem mestu navedlo v dopisu, št. Su 10101/2013 z dne 27. 10. 2014. Upoštevaje dejstvo, da pisna sodba v predmetni zadevi še ni bila izdana in da se torej sodišče še ni podrobneje opredelilo do vsakega izmed dokazov posebej (pri čemer so navedbe v tožbi samo del dokaznega gradiva) in tudi do vseh skupaj, je Pooblaščenec ocenil, da bi razkritje zahtevanega dokumenta v tej fazi postopka lahko povzročilo takšno škodo za nadaljevanje postopka, da le-ta pretehtala nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo javnega značaja. Iz 7. in 8. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP) izhaja, da sodišče odloči, katera dejstva se štejejo za dokazana, s sodbo in po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Sodišče šele v obrazložitvi sodbe navede, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov ter katere dokaze je pri tem upoštevalo. Zato je pred izdajo sodbe praktično nemogoče z gotovostjo ugotoviti, kateri dokumenti so oziroma niso pomembni za nadaljnji postopek ter posledično, kakšne posledice bi imelo razkritje v javnosti za izvedbo postopka. Določen dokument je v neki fazi postopka lahko povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih dokazov.
V konkretnem primeru zahtevani dokument (tožba) vsebuje podatke, ki predstavljajo navedbe strank, pri čemer je treba poudariti, da lahko stranke svoje navedbe in zahtevke še dopolnjujejo, spreminjano in tudi umaknejo. Če bi se javnost v tej fazi postopka seznanila z vsebino zahtevanega dokumenta, bi po presoji Pooblaščenca lahko nastala škoda za izvedbo postopka, saj bi razkritje v javnosti lahko vplivalo npr. na izjave prič in na splošno na zavarovanje dokazov v postopku. Pred izdelavo sodbe bo organ moral izvesti procesna dejanja, glede katerih bo razpravljajoči sodnik menil, da so potrebna. Kot je pravilno navedel organ, bi razkrivanje dokumenta pred izvedbo glavne obravnave, pred predložitvijo vseh dokumentov in pred izvedbo vseh dokazov, lahko povzročilo oteženo izvedbo postopka, saj vse navedeno medsebojno vpliva na izvedbo posameznih procesnih dejanj. Ob tem Pooblaščenec poudarja, da namen izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni varovanje strank postopka, temveč varovanje izvedbe dokaznega postopka in načela materialne resnice oziroma trditveno-dokaznega bremena, torej na nek način varovanje verodostojnosti in trdnosti samega postopka. Pooblaščenec ocenjuje, da bi z razkritjem dokumenta, ki ga zahteva prosilec, pri izvedbi konkretnega postopka nastala škoda, ki je večja od pravice javnosti, da se seznani s to informacijo. Pritožbo prosilca je zato treba zavrniti, ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ.
Postopek pred izpodbijano odločbo je bil torej pravilen, izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo; ZUT), oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Matic Petek, univ. dipl. prav.,
raziskovalec Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka