Prosilec - GURS
+ -Številka: 090-153/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je z več vlogami od organa zahteval elaborate, meritve, skice in drugo geodetsko dokumentacijo za več parcel, vložil je tudi pritožbo zaradi molka organa in naknadno smiselno še zahtevo po četrtem odstavku 25. člena ZDIJZ, ki pa jo je organ zavrnil, ker z zahtevanimi podatki ne razpolaga (ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ). Organ je prosilcu sicer že posredoval določene informacije, s katerimi pa prosilec ni bil zadovoljen oziroma je organu očital, da je izdal napačne in neresnične podatke, zato je vložil pritožbo. Po mnenju Pooblaščenca pa je organ utemeljeno obrazložil, zakaj je zavrnil zahtevo prosilca iz razloga, da z zahtevanimi dokumenti (nastalimi pred približno 30 oziroma 150 leti) ne razpolaga, prosilec pa v pritožbi ni izkazal oziroma navedel utemeljenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da zahtevana dokumentacija dejansko obstaja. Pooblaščenec je še izpostavil, da samo dejstvo, da iz dokumentacije, ki mu jo je posredoval organ, prosilec ne more dobiti želenih podatkov, oziroma da te podatke že dolgo zahteva, ne more predstavljati dokazov oziroma argumentov zato, da dokumentacija obstaja in da je organ prosilcu noče posredovati, Pooblaščenec pa tudi nima pristojnosti, da bi ugotavljal, ali bi organ zahtevane dokumente moral imeti in zakaj jih nima. Prosilec je v pritožbi (znova) postavil tudi zahtevek za določene risbe kartografiranja, glede katerega je, kljub temu, da gre sicer za neupravičeno širitev zahteve v pritožbenem postopku, Pooblaščenec ugotovil, da je organ prosilcu posredoval tudi to zahtevano dokumentacijo, in hkrati še pojasnil, da organ ni dolžan prilagoditi merila obstoječih skic zahtevi prosilca oziroma informacije dati na posebnem (prosojnem) papirju. Na podlagi nobenih dejstev in okoliščin Pooblaščenec ni mogel zaključiti, da organ tudi dejansko razpolaga s kakšnimi zahtevanimi dodatnimi dokumenti, ki še niso bili posredovani prosilcu, oziroma da bi obstajali razlogi za sum, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih ne želi v celoti ali delno posredovati. Pooblaščenec je zato pritožbo zavrnil.ODLOČBA:
Številka: 090-153/2014/3
Datum: 11. 11. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 7. 6. 2014, zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor (prej Ministrstvo za infrastrukturo in prostor), Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Kranj, Slovenski trg 2, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. 35311-1/2014 z dne 8. 5. 2014, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1.Pritožba prosilca zoper odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Kranj, št. 35311-1/2014 z dne 8. 5. 2014, se zavrne.
2.Posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Iz podatkov spisne dokumentacije izhaja, da je prosilec z več vlogami (npr. z dne 22. 5. 2012, 22. 9. 2012, 8. 7. 2013, 26. 9. 2013, 6. 10. 2013, 7. 10. 2013, 8. 10. 2013, 9. 10. 2013, 18. 10. 2010) za več parcel zahteval elaborate, meritve, skice in drugo geodetsko dokumentacijo. V vlogi z dne 7. 11. 2013, s katero je prvič izrecno zahteval, da organ odloči in izda odločbo v skladu z ZDIJZ, je navedel naslednje zahtevane dokumente:
1.listine, s katerimi se je izvedla parcelacija zemljišča parc. št. 1105, da sta nastali zemljišči parc. št. 1105/2 in 1105/3, k. o. …;
2.dokumentacijo vloge za ureditev mej, št. …, KS … iz leta 1988, ki se nanaša na ureditev meje po katastru za parc. št. 1105/3 in 1106, k. o. …;
3.arhiv postopka in skice izmer, št. … z dne 28. 6. 1978 in 18. 7. 1978;
4.seznam vlog za meritve zemljišč k. o. … od leta 1970 do leta 1988;
5.risbe kartografiranja v merilu 1:2880, 1:1000 in 1:1500 za postopke IDPOS, št. 6…, na prosojnem papirju.
Ker zahtevanih dokumentov ni prejel, je vložil pritožbo zaradi molka organa z dne 24. 11. 2013, pri čemer je iz njene dopolnitve z dne 19. 12. 2013 in njegovega elektronskega sporočila z dne 20. 1. 2014, razvidno, da ni zahteval več omenjenih risb kartografiranja iz 5. točke, medtem ko je v ostalih točkah ostala zahteva identična.
Organ je prosilcu z dopisom z dne 27. 1. 2014 poslal zahtevane podatke, razen v zvezi s priloženo dokumentacijo k omenjeni 1. in 4. točki zahteve. Pri tem je organ pojasnil, da parc. št. 1105, k. o. …, ni bila nikoli cela oziroma, da je že od nastanka reambulančnega zemljiškokatastrskega operata od leta 1868 v deljeni obliki in da seznama vlog za meritve za katastrsko občino … od leta 1970 do leta 1980 ni.
Prosilec se s temi pojasnili organa ni strinjal in je vložil pri Pooblaščencu 17. 2. 2014 po elektronski poti vlogo, v kateri je navedel, da so navedbe organa v dopisu z dne 27. 1. 2014 netočne oziroma neresnične. Glede posredovane dokumentacije pod prilogo 1 tega dopisa (tj. parcelacija parc. št. 1105, k. o. …) je pojasnil, da navedba organa, da je bila predmetna parcela deljena že od nastanka katastra leta 1868, ni resnična, ker je v katastru Arhiva Republike Slovenije na skici spletne povezave narisana ena (skupna) parc. št. 1105. V zvezi s posredovano dokumentacijo pod prilogo 2 dopisa pa navaja, da je zahteval dokumentacijo postopka vloge KS …, št. … iz leta 1988, za zemljišči parc. št. 1105/3 in 1106, organ pa je poslal dokumente postopka št. …, katerega predmet so druga zemljišča. Ta vloga prosilca se tako nanaša na dokumentacijo o parcelaciji parc. št. 1105, k. o. … (v nadaljevanju parc. št. 1105), na poddelilki parc. št. 1105/2 in 1105/3, obe k. o. … (v nadaljevanju parcelacija parc. št. 1105), in na dokumentacijo, vsebovano v vlogi KS …, št. … iz leta 1988, ki se nanaša na zemljišči parc. št. 1105/3 in 1106, obe k. o. … (v nadaljevanju vloga KS …).
Pooblaščenec je to vlogo z dne 17. 2. 2014 obravnaval kot pritožbo oziroma zahtevo po četrtem odstavku 25. člena ZDIJZ, po katerem prosilec, če meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni tista, ki jo je navedel v zahtevi, zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi.
Vlogo oziroma zahtevo prosilca z dne 17. 2. 2014 je Pooblaščenec odstopil organu z dopisom z dne 24. 2. 2014, ki je z izpodbijano odločbo, zoper katero teče ta pritožbeni postopek, predmetno zahtevo prosilca zavrnil (1. točka izreka) in odločil, da ni stroškov postopka (2. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je prosilcu že 27. 1. 2014 posredoval določene informacije, vendar prosilec z njimi ni bil zadovoljen oziroma je navedel, da je organ izdal napačne in neresnične podatke. Organ pri ponovnem ogledu zbirke listin zemljiškega katastra 3. 3. 2014 ni našel dokumentov, ki jih dodatno zahteva prosilec, tako da glede navedbe za parc. št. 1105, ostaja na istih stališčih. Organ vodi in vzdržuje podatke od nastanka Reambulančnega katastra od leta 1868, iz podatkov katerega lahko nedvoumno sklepa, da je bila navedena parc. št. deljena na parc. št. 1105/1, 1105/2 in 1105/3, vse k. o. …, že ob nastanku. Pojasnil je tudi, da se prosilec sklicuje na grafično sliko iz obdobja Franciscejskega katastra, ki pa je nastal pred Reambulančnim katastrom. Organ je zaključil, da z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca, ne razpolaga, v skladu z ZDIJZ pa je dolžan omogočiti dostop samo do obstoječih informacij, zato zahtevi prosilca ni bilo mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.
Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 7. 5. 2014 (pravilno 7. 6. 2014), saj se ni strinjal z odločitvijo organa in je v njej navedel zahtevano dokumentacijo ter pritožbi priložil listine, ki naj bi dokazovale obstoj zahtevanih dokumentov. Trdil je, da gre pri njegovi zahtevi za pridobitev informacije javnega značaja in da mora organ imeti arhivirane zahtevane podatke, saj gre za listine iz njegovega področja dela oziroma, ki jih je izdelal organ in jih je dolžan trajno hraniti. Prosilec je še dodal, da je dokumente osebno že videl pri organu, ni pa prejel kopij. Predlagal je, da se izpodbijana odločba odpravi.
Organ je pritožbo prosilca s celotno spisno dokumentacijo in s celotnim gradivom, ki ga je prosilec prejel od organa, odstopil Pooblaščencu, ki je po preizkusu pritožbe po prvem odstavku 246. člena ZUP (organ sicer preizkusa v skladu s prvim odstavkom 245. člena ZUP ni opravil), ugotovil, da je pritožba prosilca dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ kot državni organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu. Prav tako organ, ki je izdal izpodbijano odločbo, predstavlja območno enoto Geodetske uprave Republike Slovenije, ki je vpisana v register zavezancev za informacije javnega značaja, ki je v skladu s 3b. členom ZDIJZ javno in brezplačno dostopen na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.
Pooblaščenec je ugotovil, da je organ prosilcu na podlagi njegovih predhodnih vlog posredoval številno oziroma obsežno dokumentacijo glede poddelilk parc. št. 1105 (tj. parc. št. 1105/1, 1105/2 in 1105/3; v nadaljevanju poddelilke), nanašajočo se na postopke urejanja mej oziroma evidentiranje urejene meje med temi in drugimi parcelami, nadaljnje parcelacije navedenih poddelilk, pa tudi zemljiškokatastrski načrt oziroma skice iz leta 1868 oziroma 1912 in 1929, itd., med katerimi pa sicer ni dokumenta prav o parcelaciji parc. št. 1105. Iz spisne dokumentacije tudi izhaja, da je organ prosilcu posredoval dokumentacijo vloge KS …, t. i. IDPOS (identifikacijska številka postopka v arhivu) št. 8… (v nadaljevanju IDPOS št. 8…), in da se ta dokumentacija nanaša tako na evidenčno vlogo, št. … (torej zahtevano vlogo KS …), kot tudi na drugo vlogo, št. …, tako da so nekateri dokumenti skupni oziroma se nanašajo na obe vlogi, zaradi česar je prosilec dobil dokumentacijo tudi za druge parcele, medtem ko sta zahtevani zemljišči (tj. parc. št. 1105/3 in 1106) le omenjeni in nista predmet večine listin iz te dokumentacije.
Po mnenju Pooblaščenca je organ utemeljeno obrazložil, zakaj je zavrnil zahtevo prosilca iz razloga, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj je 3. 3. 2014 ponovno natančno pregledal zbirko listin zemljiškega katastra (ki omogoča historični pregled sprememb) in ni našel zahtevanih dokumentov. Dodatno je organ glede parc. št. 1105 prepričljivo pojasnil, da je bila ta parcela že od nastanka Reambulančnega katastra leta 1868 deljena v poddelilke in da je grafična slika o enoviti parc. št. 1105, ki jo je v dokaz obstoja zahtevanih dokumentov predložil prosilec, iz obdobja Franciscejskega katastra, ki pa je nastal pred Reambulančnim katastrom (torej pred letom 1868). Prav tako je treba upoštevati, da se predmetna zahteva nanaša na dokumentacijo, ki se nanaša na točno določene posamezne parcele v okviru postopkov, ki so potekali pred približno 30 oziroma 150 leti, dokumentacija iz vloge KS … pa še na več drugih parcel, kar tudi lahko predstavlja pomemben element, zakaj te specifične, le na nekaj parcel omejene dokumentacije, ni.
Na drugi strani pa prosilec v pritožbi ni izkazal oziroma navedel utemeljenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da zahtevana dokumentacija dejansko obstaja, saj prosilec zgolj našteva oziroma se sklicuje na priložene listine.
V zvezi s parcelacijo parc. št. 1105 se je prosilec v pritožbi skliceval na omenjeno grafično sliko o enoviti parc. št. 1105, za katero je že organ ustrezno pojasnil, zakaj ne predstavlja dokaza o obstoju zahtevanega dokumenta o parcelaciji te parcele, in na vpis v evidenčnem listu A2 (v nemškem jeziku leta 1876 ali 1896) zemljiškoknjižnega izpiska, vl. št. …, k. o. …, o vpisu poddelilk parc. št. 1105, ki pa po prepričanju Pooblaščenca sam po sebi ne dokazuje, da organ razpolaga tudi z listinami, ki so bile podlaga za ta časovno oddaljen vpis.
Obstoj zahtevanih dokumentov glede vloge KS … pa je prosilec zatrjeval z naslednjimi listinami, ki jih je priložil pritožbi: zahtevo za prenos posestne meje v naravo po podatkih zemljiškega katastra (v okviru postopka …, torej zahtevane vloge KS …), naslovljeno na Geodetsko upravo Občine … z dne 11. 4. 1988, vpisom v seznam vlog organa o rešitvi vloge KS … z dne 27. 11. 1990 in izdanim sklepom o stroških z dne 22. 11. 1990, ki vse predstavljajo del že posredovane dokumentacije IDPOS št. 8…
Po mnenju Pooblaščenca pa tudi iz teh listin, brez kakršnekoli dodatne utemeljitve in glede na to, da gre za postopek urejevanja mej oziroma usklajevanja dejanskega stanja v naravi pred skoraj 30 leti za več zemljišč, ni mogoče zaključiti, da organ tudi dejansko razpolaga s kakšnimi zahtevanimi dodatnimi dokumenti, ki še niso bili posredovani prosilcu.
Pooblaščenec še dodaja, da glede na to, da je organ že od maja 2012 ves čas sodeloval s prosilcem in mu v zvezi z več njegovimi predhodnimi vlogami glede več parcel omogočil dostop do precejšnjega dela informacij in dokumentov, s katerimi razpolaga (tako mu je npr. samo na podlagi vloge z dne 20. 1. 2014 očitno brezplačno posredoval z dopisom z dne 27. 1. 2014 okrog 300 strani dokumentacije v elektronski ali fizični obliki), na podlagi nobenih drugih dejstev in okoliščin ni mogoče zaključiti, da organ z dokumentacijo, ki je predmet te izpodbijane odločbe, dejansko razpolaga in je kljub temu prosilcu ne posreduje. Kakšnih takšnih dejstev in okoliščin pa ne navaja niti prosilec, temveč le pavšalno omenja (in to prvič šele v pritožbi), da je zahtevane dokumente, ki mu jih organ ni posredoval, osebno že videl, ne da bi konkretno navedel, kdaj oziroma za katere dokumente naj bi šlo, zaradi česar jih Pooblaščenec ni mogel upoštevati.
Nadalje Pooblaščenec izpostavlja, da samo dejstvo, da iz dokumentacije, ki mu jo je posredoval organ, prosilec ne more dobiti želenih podatkov, oziroma da te podatke že dolgo zahteva, ne more predstavljati dokazov oziroma argumentov zato, da dokumentacija obstaja in da je organ prosilcu noče posredovati, oziroma, da mu jo prikriva. Prav tako njegovo mnenje, da bi zahtevani dokumenti morali obstajati v arhivu organu, ne more v ničemer spremeniti dejstva, da dokumenti dejansko ne obstajajo (četudi bi jih organ v skladu s predpisi moral imeti). Organ pa dokumentov, s katerimi ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), prosilcu ne more posredovati.
Pri tem Pooblaščenec še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti oziroma pravilnosti posameznih dokumentov ali celo ravnanja organa ter s tem v ugotavljanje, ali bi organ zahtevane dokumente moral imeti in zakaj jih nima.
Prosilec v pritožbi (znova) postavlja tudi zahtevek za risbe kartografiranja v merilu 1:2880, 1:1000 in 1:1500 za postopke IDPOS, št. 6… – na prosojnem papirju, ki jih v zahtevi, ki je predmet te odločbe (sicer tudi ne v zadnjih vlogah z dne 19. 12. 2013 in 20. 1. 2014) med zahtevano dokumentacijo prosilec ni navedel (več) in gre tako za neupravičeno širitev zahteve v pritožbenem postopku.
Ne glede na to pa je Pooblaščenec ugotovil, da je organ prosilcu z dopisom z dne 27. 1. 2014 v elektronski obliki na CD posredoval tudi to zahtevano dokumentacijo v zvezi z upravnimi oziroma tehničnimi postopki za zahtevane št. IDPOS postopkov, tj. elaborate zemljiškokatastrske/geodetske meritve, načrte in skice ter izračune površin parcel, listine o postopkih ureditve mej, zapisnike oziroma odločitve itd. Pritožba je tako tudi v tem delu neutemeljena, saj je prosilec navedene informacije dobil, v pritožbi pa ni utemeljil, zakaj jo je vložil tudi v tem delu, ampak je ponovno navedel le zahtevek IDPOS postopkov, v točno navedenem merilu in na posebnem (prosojnem) papirju.
Kot pa že navedeno, je organ po ZDIJZ prosilcu dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih dokumentov in ni dolžan ustvariti novega dokumenta, torej tudi ne prilagoditi merila obstoječega dokumenta zahtevi prosilca. Prav tako možnost izbire samega načina seznanitve z zahtevano informacijo ni mogoče širiti do te mere, da bi bil organ dolžan dati prosilcu informacijo npr. na posebnem papirju, kot v tem primeru. Sicer pa je organ prosilcu tudi pojasnil (elektronsko sporočilo z dne 9. 10. 2013), da bo prejel kopije na navadnem papirju, ker kopij prosojnic ne izdaja oziroma pri novejših postopkih prosojnic nima več.
Na podlagi obrazložitev organa, celotne spisne dokumentacije in navedenega, upoštevajoč tudi časovno oddaljenost morebitnega nastanka zahtevanih dokumentov, Pooblaščenec nima razloga, da ne bi verjel navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, oziroma da bi sumil, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP).
Zato je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevi prosilca za dokumente, ki so predmet te izpodbijane odločbe, ni mogoče ugoditi, ker organ z njimi ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ oziroma prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga oziroma, ki obstaja v materializirani obliki. Ker je bil postopek na prvi stopnji pravilen, odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, jo je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Kranj, št. 35311-1/2014 z dne 8. 5. 2014. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba skupaj z odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Kranj, št. 35311-1/2014 z dne 8. 5. 2014, priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jelka Kovačič, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka