Poslanska skupina SDS - Komisija za preprečevanje korupcije
+ -Številka: 090-150/2014
Kategorije: Osebni podatek, Notranje delovanje organa, Test interesa javnosti
POVZETEK:V obravnavanem primeru je organ prosilcu zavrnil dostop do "tonskih posnetkov razgovorov" nejavne seje senata organa. V pritožbenem postopku se je Pooblaščenec strinjal z navedbami organa, da zahtevani tonski posnetki vsebujejo tudi biometrične značilnosti oseb, ki so sodelovale v razgovoru, ki predstavljajo občutljive osebne podatke, kar pomenim, da je podana izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je odločil, da je podana tudi izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, saj bi javnost zahtevanih dokumentov v tolikšni meri ogrozila kritično in učinkovito delo organa, da obstaja resna in konkretna nevarnost za nastanek motenj pri delovanju organa. Pooblaščenec je nadalje ocenil, da v danem primeru niso podane okoliščine za razkritje zahtevanih informacij na podlagi javnega interesa, saj je javnost že z objavljenimi ugotovitvami v konkretnem primeru, pridobila dovolj informacij, da si o zadevi ustvari mnenje, pri čemer še dodatno razkritje posnetkov ne bi bistveno in kvalitativno pripomoglo k javni razpravi o tej zadevi. ODLOČBA:Številka: 090-150/2014/2
Datum: 21. 10. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 17. 6. 2014, (v nadaljevanju prosilec), zoper delno odločbo z dne 30. 5. 2014, št. 0900-62/2014/2 (01013), Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 17. 6. 2014, zoper delno odločbo Komisije za preprečevanje korupcije z dne 30. 5. 2014, št. 0900-62/2014/2 (01013), se zavrne.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 22. 4. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V njej je navedel, da je organ dne 27. februarja 2014 sprejel zaključne ugotovitve o sumu koruptivnega ravnanja članov nadzornega sveta NLB .d.d. pri sklenitvi pogodbe s kadrovsko agencijo Korn Ferry International. Iz točke B.1. zaključnih ugotovitev izhaja, da je organ pridobil obsežno dokumentacijo od NLB d.d. in Banke Slovenije ter povabila na razgovor predsednika uprave NLB d.d., g. Janka Medjo ter člana nadzornega sveta NLB d., g. Klemna Vidica in g. Stephana Wilcke-ja. Glede na navedeno je prosilec zahteval naslednje informacije:
- vso dokumentacijo, ki jo je organ v zvezi s tem primerom pridobil od NLB d.d.,
- zapisnike oziroma posnetke zaslišanj oseb v predmetnem postopku,
- vso drugo korespondenco med člani senata organa in NLB d.d. ter Banko Slovenije s katero organ razpolaga,
- sezname klicev službenih telefonov organa (stacionarnimi in prenosnimi) na NLB d.d. in Banko Slovenijo v času predmetnega postopka.
Prosilec je navedel, da informacije ne predstavljajo izjeme od 6. člena ZDIJZ v smislu, da bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi kateregakoli postopka, saj je postopek pred organom že zaključen. Podatki o javnih funkcionarjih ne morejo biti predmet varovanja kot osebni podatki, še posebej, če gre za podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije (1. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ). V skladu z 2. odstavkom 6. člena ZDIJZ se ne glede na 1. odstavek 6. člena ZDIJZ dostop do informacije javnega značaja dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa glede omejitve dostopa do zahtevane informacije. NLB d.d. je banka v večinski državni lasti, ki se trenutno sanira z denarjem davkoplačevalcev, Banka Slovenije in organ pa sta državna organa. Postopek nadzora v konkretnem primeru je zaključen in ima s tem javnost pravico vedeti, kako je nadzor potekal. Poleg tega pa na drugi strani ni stvarno preprečljivega razloga, ki bi opravičeval omejitev dostopa do zahtevane informacije. Glede na navedeno zahteva dostop do informacij javnega značaja v obliki fotokopije, kot jih je organ pridobil od NLB d.d. in Banke Slovenije v skladu z določili ZDIJZ.
O zahtevi prosilca je organ odločil z delno odločbo z dne 30. 5. 2014, št. 0900-62/2014/2 (01013), s katero je v celoti zavrnil dostop do zapisnikov oziroma posnetkov zaslišanj treh oseb v postopku št. 06210- 213/2013 in do seznamov klicev službenih telefonov organa (stacionarnimi in prenosnimi) na NLB d.d. in Banko Slovenije v času predmetnega postopka.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da organ s to odločbo odloča o dostopu do zapisnikov oziroma posnetkov zaslišanj oseb v predmetnem postopku in dostopu do seznamov klicev službenih telefonov KPK (stacionarnimi in prenosnimi) na NLB d.d. in Banko Slovenije v času predmetnega postopka in izdaja delno odločbo. O preostalem delu zahtevka, ki se nanaša na dostop do vse dokumentacije, ki jo je organ v zvezi s tem primerom pridobil od NLB d.d. in na vso korespondenco med člani senata organa in NLB d.d. ter Banko Slovenije, s katero organ razpolaga, bo organ odločil s posebno odločbo. Organ ugotavlja, da zahtevani seznami klicev službenih telefonov KPK (stacionarnimi in prenosnimi) na NLB d.d. in Banko Slovenije v času predmetnega postopka, ne obstajajo, zato niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj ne gre za dokument, s katerim bi organ razpolagal niti ni v materializirani obliki, zato je v tem delu zahtevo potrebno zavrniti, ker informacija javnega značaja ne obstaja. Nadalje organ ugotavlja, da zahtevani zapisniki oziroma posnetki zaslišanj oseb v predmetnem postopku, t.i. »tonski posnetki razgovorov« izpolnjujejo vse tri materialne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj gre za dokumente, ki izvirajo z delovnega področja organa, organ z njimi razpolaga in so v materializirani obliki, zato je v nadaljevanju presojal, ali katerikoli deli oziroma celotne informacije morebiti predstavljajo kakšno od izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli, v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Organ ugotavlja, da upoštevajoč 3. in 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ obstajajo zadržki v zvezi z varstvom osebnih podatkov in notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, ker bi razkritje vsebine zahtevanih »tonskih posnetkov razgovorov« pod zaporedno št. 06210-213/2013-39, 40 in 41, ki so bili opravljeni s tremi osebami 30. maja 2013 na 25. nejavni seji senata, pomenili kršitev varstva osebnih podatkov in bi povzročili motnje pri opravljanju dejavnosti organa. Po določbi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Bistven element pojma osebnega podatka je določenost oziroma določljivost posameznika, na katerega se podatek nanaša. Organ ugotavlja, da zahtevani posnetki vsebujejo podatke, ki so v skladu z določbami ZVOP v postopku po ZDIJZ načeloma varovani in jih ni dopustno razkriti javnosti (ime, funkcijo oziroma članstvo v organih upravljanja oziroma nadzora, podatke v zvezi z opravljanjem nalog in tudi biometrične podatke), vendar slednje ne velja za podatke o javnih funkcionarjih in javnih uslužbencih, za katere velja izjema od izjem v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ in tudi ne za osebe, navedene v drugi alineji prvega odstavka 4.a členu ZDIJZ. Pri tem je treba dodati, da osebe, ki so bila na razgovoru pred senatom v konkretnem primeru niso ne javni funkcionarji in ne javni uslužbenci, kot primeroma glede varstva osebnih podatkov navaja prosilec. Določena javnost osebnih podatkov izhaja tudi iz petega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, kjer je določeno, da lahko organ v svojih končnih dokumentih, obdeluje osebne podatke posameznikov in jih na primeren način tudi objavi. Organ v konkretnem primeru tega sicer ni storil, je pa zaključne ugotovitve z določenimi prekritimi varovanimi osebnimi podatki objavil med najpogosteje zahtevanimi informacijami javnega značaja na spletni strani: https://www.kpk- rs.si/sl/komisiia/informaciie-iavnega-znacaia. Ti podatki niso varovani in ne predstavljajo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Vendar pa navedeno ne velja za biometrične podatke, saj tonski posnetki vsebujejo tudi biometrične značilnosti posameznikov, ki so bili na razgovoru pred senatom in predstavljajo občutljive osebne podatke. Glas udeleženca v tonskem posnetku namreč izraža njegovo osebnost, njegove vedenjske značilnosti in njegovo čustveno stanje oziroma razkriva njegove čustvene reakcije. Ker je namen ZVOP, da preprečuje neustavne, nezakonite in neupravičene posege v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, organ ugotavlja, da bi z razkritjem občutljivih osebnih podatkov, kar biometrični podatki so, prišlo do neupravičenega posega v zasebnost udeležencev na razgovoru pred senatom komisije, zato je podana izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in je treba iz tega razloga zavrniti dostop do vseh tonskih posnetkov. Nadalje po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organ, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Posnetki razgovorov z vabljenimi osebami se izvajajo v skladu s Poslovnikom komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12), ki v 27. členu določa, da so seje senata zaprte za javnost in v 28. členu, da so udeleženci seje senata komisije dolžni varovati podatke (podatki o zaščitenih prijaviteljih, tajni podatki, osebni podatki, poslovne skrivnosti in drugi varovani podatki), s katerimi so se seznanili na seji, ki ni bila odprta za javnost. Objavo podatkov, upoštevajoč predpise, lahko dovoli le predsedujoči oziroma senat komisije. Razkritje tonskih posnetkov bi organu povzročilo motnje pri njegovem delovanju in dejavnosti, saj vabljeni udeleženci razgovorov pred senatom komisije ne bi posredovali vseh odgovorov oziroma navajali vseh dejstev, pomembnih za nadaljnje delo komisije, če bi vedeli, da bo njihov razgovor v celoti prosto dostopen javnosti. Razkritje tonskih posnetkov bi tako povzročilo spremenjen način dela organa, kar bi vplivalo tako na vsebino in učinkovitost delovanja organa v prihodnje. Glede na navedeno uradna oseba ugotavlja, da sta izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, saj bi razkritje tonskih posnetkov ogrozilo učinkovito delo organa in obstaja konkretna nevarnost za nastanek motenj pri nadaljnjem delovanju in dejavnosti organa. Na podlagi navedenega je organ zaključil, da zahtevani tonski posnetki razgovorov vsebujejo varovane osebne podatke in hkrati podatke v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo komisije, katerih razkritje bi povzročilo motnje pri nadaljnjem delovanju oziroma dejavnosti komisije, do katerih dostop zato ni dovoljen in se na podlagi 3. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrne. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Zoper delno odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 17. 6. 2014 pri organu vložil pritožbo na del, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do zapisnikov oziroma posnetkov zaslišanj treh oseb v postopku št. 06210-213/2013, zaradi kršitve materialnega predpisa oziroma njegove napačne uporabe, zaradi napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in ker so podane bistvene kršitve pravil postopka. Prosilec navaja, da se organ ni opredelil do testa interesa javnosti, čeprav je bilo razkritje zaradi javnega interesa zahtevano že v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. To predstavlja bistveno kršitev postopka, saj odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti oziroma organ ni niti odločil v celoti o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja. Javni interes za razkritje je prevladujoč v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev (pojasnjeno v zahtevi za dostop) ter na ugotavljanje odgovornosti v javno odmevnih primerih, kot je bil primer kadrovske agencije Korn Ferry International. Javni interes po razkritju magnetogramov je še toliko bolj prevladujoč, saj gre za informacije o vodenju postopka s strani članov organa, izmed katerih je Rok Praprotnik takoj po prenehanju mandata v organu nastopil službo pri preiskovancu - NLB d.d. Prav tako se organ v sami obrazložitvi ni opredelil do tega, zakaj je poleg tonskih posnetkov zavrnil tudi zapisnike oziroma prepise tonskih posnetkov zaslišanja. Organ je v obrazložitvi navedel, da je zavrnil dostop do zahtevanih posnetkov zaradi varstva osebnih podatkov ter zaradi tega, ker naj bi se zahteval dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. V zvezi s temi zavrnilnimi argumenti za izročitev posnetkov zaslišanj pred KPK je Informacijski pooblaščenec že zavzel stališče z odločbama 090-50/2013/3 in 090-104/2013/2 (primer Janez Janša in Zoran Jankovič), kjer je zahtevi za dostop do magnetogramov ugodil in to predstavlja precedenčni primer. Razlika je le v tem, da v predmetni zahtevi na zvočnih posnetkih niso javni funkcionarji, temveč osebe, ki v državni banki NLB d.d. opravljajo vodstvene funkcije. To so: predsednik uprave NLB d.d. gospod Janko Medja, člana nadzornega sveta NLB d.d. gospod Klemen Vidic in gospod Stephan VVilcke. Organ je zavrnil dostop do posnetkov zaslišanj, ker naj bi se s tem razkrile biometrične značilnosti posameznikov (glas zaslišanega), pri čemer je iz številnih medijskih objav jasno, da te biometrične značilnosti posameznikov javnost že pozna, saj vsaj gospoda Janko Medja v javnosti dostikrat nastopa. Biometrične značilnosti gospoda Klemena Vidica so javnosti prav tako že znane, saj je vsaj enkrat nastopal v javnosti, ko je bil zaslišan kot priča v Preiskovalni komisiji Državnega zbora o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu dne 21. marca 2014. Enako velja za gospoda Stephana Wilcke-ja, ki je v slovenski in mednarodni javnosti poznan finančnik in je že dajal izjave za domače in tuje medije. Prosilec predlaga, da Pooblaščenec delno odločbo KPK v zavrnilnem delu razveljavi in omogoči dostop do zahtevanih dokumentov v vseh tistih delih, za katere ni zakonitih razlogov, da ne bi bili dostopni.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 18. 6. 2014, št. 0900-62/2014/7 (01013), s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu. Ob tem je pojasnil, da komisija zapisnikov in/ali prepisov tonskih posnetkov razgovorov ne dela in s takimi dokumenti torej ne razpolaga.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Kot izhaja iz pritožbe, se prosilec pritožuje izključno zoper zavrnitev dostopa do zapisnikov oziroma posnetkov zaslišanj treh oseb v postopku št. 06210- 213/2013, kar pomeni, da bodo predmet presoje Pooblaščenca zgolj navede informacije.
Pooblaščenec se je primarno opredelil do pritožbene navedbe, glede dostopa do zapisnikov oziroma prepisov tonskih posnetkov zaslišanja. Kot izhaja iz pojasnila organa pri odstopu pritožbe, organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, ker zapisnikov in/ali prepisov tonskih posnetkov razgovorov ne dela, kar pomeni, da ni izpolnjen prvi pogoj iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Pooblaščenec pa ne vidi utemeljenega razloga, da organu ne bi verjel, saj je organ tudi v zadevi št. 090-226/2013/ enako pojasnil, da zapisnikov nikoli ne izdela. To pomeni, da zahtevana dokumentacija v zapisani obliki ne obstaja in zato ne more biti predmet presoje. Organ namreč na podlagi zahteve po ZDIJZ ni dolžan ustvariti dokumenta, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, zato je Pooblaščenec pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
Glede na dejstvo, da ni dvoma, da organ razpolaga s tonskimi posnetki zaslišanj treh oseb v postopku št. 06210- 213/2013 in da sodijo v njegovo delovno področje, se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja, ali pa sta podani izjemi iz 3. in 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na kateri se je skliceval organ v izpodbijani odločbi.
Pooblaščenec je najprej ugotavljal, ali zahtevani tonski posnetki razgovorov, pod zaporedno št. 06210- 213/2013, vsebujejo osebne podatke, ki bi lahko predstavljali izjemo od prostega dostopa po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. ZDIJZ v tej točki napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov, Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko, neposredno ali posredno, identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevni posnetki vsebujejo osebne podatke (ime, funkcijo, določene podatke v zvezi s poklicnim delovanjem, pa tudi biometrične podatke) oseb, ki niso javni funkcionarji oziroma javni uslužbenci, kar pomeni, da za obdelavo slednjih oziroma za njihovo posredovanje javnosti ni pravne podlage v smislu 8. in 9. člena ZVOP-1. Ob tem je že organ opozoril na pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v 5. odstavku 13. člena ZIntPK, kjer je določeno, da lahko organ v načelnih mnenjih in ugotovitvah obdeluje osebne podatke posameznika, in sicer ime, priimek, funkcijo, položaj in zaposlitev. Glede na dejstvo, da lahko organ načelna mnenja in ugotovitve na primeren način tudi javno objavi, kar je v konkretnem primeru tudi storil, je treba zaključiti, da navedeni podatki niso varovani osebni podatki in ne predstavljajo izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Drugače je glede določenih osebnih podatkov v zvezi s poklicnim delovanjem in pa biometričnih podatkov oseb, ki so sodelovale v razgovoru. Pooblaščenec se namreč strinja z navedbami organa, da zahtevani tonski posnetki vsebujejo tudi biometrične značilnosti oseb, ki so sodelovale v razgovoru, ki predstavljajo občutljive osebne podatke. Glas oseb v tonskem posnetku namreč izraža njihovo osebnost, njihove vedenjske značilnosti in njihovo čustveno stanje oziroma razkriva njihove čustvene reakcije, pa tudi govorne in jezikovne značilnosti kot npr.: hitrost, govorne motnje (npr. »požiranje« posameznih glasov, jecljanje ipd.), retorične veščine, jasnost izražanja, razločnost, naglas, narečne prvine, tujejezične vložke, itd. Ob tem Pooblaščenec pojasnjuje, da iz 1. člena ZVOP-1 izhaja, da ta ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Za ugotovitev, ali lahko v konkretnem primeru razkritje posnetka privede do neupravičenega posega v zasebnost oseb, ki so sodelovale v razgovoru, pa je treba upoštevati tudi sodno prakso s tega področja. Ustavno sodišče RS je glede pravice na glasu že večkrat odločalo, pri čemer je v zadevi opr. št. Up-472/02 navedlo: »da je sodišče že sprejelo stališče, da je človekova zasebnost, katere nedotakljivost zagotavlja 35. člen Ustave RS, v območju človekovega bivanja bolj ali manj sklenjena celota njegovih ravnanj in ukvarjanj, občutij in razmerij, za katero je značilno in konstitutivno, da si jo človek oblikuje in vzdržuje sam ali sam z najbližjimi, s katerimi je v intimni skupnosti, na primer z življenjskim partnerjem, in da v njej biva z občutkom varnosti pred vdorom javnosti ali kogarkoli nezaželenega (odločba št. Up-32/94 z dne 13. 4. 1995, OdlUS IV, 38). Običajen in bistveni del ali vidik te celote so torej tudi človekova ravnanja. Vanje sodi tudi pravica človeka do lastnega glasu, pravica na glasu. Ta zagotavlja vsakomur, da sam odloči o podobi svoje osebnosti v komunikaciji z drugimi. V človekovi besedi se namreč izraža njegova osebnost. Vsak ima pravico, da lahko govori prosto, brez zadrege in v normalnih okoliščinah, ki jih izraža krilatica "verba volant, litterae scriptae manent". Varstvo zajema možnost, da se človek v komunikaciji po lastni presoji odzove na najustreznejši način in se prilagodi vsakokratnemu naslovniku. K tej temeljni pravici sodi tudi to, da se človek sam odloči o tem, kdo bo slišal vsebino komunikacije - le sogovornik, določena zaključena skupina ljudi ali javnost. Odločitev o sebi in o svoji besedi zajema torej tudi določitev kroga oseb, ki naj slišijo vsebino pogovora. Svojo vsebino najde ta pravica v upravičenju vsakega človeka o tem, ali bo njegov glas posnet in s tem preko nosilca zvoka morda posredovan tretjim osebam, s čimer se beseda in glas od njega ločita in osamosvojita. Zapis daje oblast nad tujo osebo, tujo osebno dobrino, ker omogoča ponovitev in tako posega v izključno pravico osebe, da razpolaga s tem, kar je govorila, da sama odloča, kdo naj to sliši ali kdo lahko to sliši. Človeška komunikacija je z zagotovljenim varstvom v 35. in še posebej v 37. členu Ustave zaščitena pred tem, da bi besede (nepremišljena ali impulzivna izjava, površno mnenje ali pa kakršenkoli pogovor zaradi vsebine ali tona glasu v drugačnih okoliščinah) pričale proti tistemu, ki jih je izgovoril. Posnetek je avtentično ohranjena beseda ali glas, ki se je s posnetkom ločil od osebe, ki ga je izgovorila.«
V obravnavanem primeru je bistveno, da so zahtevani posnetki nastali na nejavni seji komisije, kjer so bili posamezniki zaslišani z namenom razjasnitve določenih spornih okoliščin primera, pri čemer so bili tudi poučeni o tem, da je pogovor zaupen. To pomeni, da so osebe, s katerimi je bil opravljen razgovor, utemeljeno pričakovale, da bodo posnetki dostopni in uporabljeni izključno za namen postopka pred komisijo. Razumljivo je, da so se posamezniki na vprašanja organa, prav zaradi izrecno poudarjenega zaupnega odnosa, odzivali drugače, kot bi se v primeru vnaprej dogovorjenega (javnega) nastopa, in da so določeni vidiki njihove osebnosti, ki sicer javnosti niso in ne bi mogle biti poznane, prišle še posebej do izraza. Kljub temu, da ni nobenega dvoma v to, da so se zaslišani posamezniki glede konkretnega primera, pa tudi ob posamičnih drugih priložnostih, nedvomno že pojavljal v javnosti, je Pooblaščenec zaključil, da gre v konkretnem primeru za varovane biometrične osebne podatke. Zahtevani tonski posnetki so nastali ob enkratnem dogodku zaupnega razgovora s komisijo, ki so ga posamezniki opravili v veri, da bo tudi posnetek tajen, posameznikove biometrične značilnosti, ki jih vsebuje posnetek (njihov glas in vedenjske ter čustvene reakcije v različnih, tudi občutljivih okoliščinah), pa javnosti sicer niso poznane. Tudi, če se določeni posamezniki, s katerimi so bili opravljeni razgovori, pojavljajo v medijih, to dejstvo še ne predstavlja ustrezne pravne podlage v smislu 9. člena ZVOP-1 za nadaljnjo obdelavo (na primer razkritje javnosti) obravnavanih osebnih podatkov. Konkretni tonski posnetek namreč ne vsebuje osebnih podatkov, ki bi bili zabeleženi pri kakšnem od javnih nastopov na radiju ali televiziji, temveč vsebuje osebne podatke, ki so bili zabeleženi pri razgovoru na seji komisije, ki ni javna, za točno določen namen. Zato osebnih podatkov na konkretnem tonskem posnetku ni mogoče enačiti z osebnimi podatki, razkritimi pri drugih javnih nastopih ali drugih oblikah pojavljanja v javnosti.
Pooblaščenec tako na podlagi navedenega zaključuje, da je glede zahtevanih tonskih posnetkov podana izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, tako glede določenih podatkov v zvezi s poklicnim delovanjem, kakor tudi glede biometričnih značilnostih oseb, s katerimi je bil opravljen razgovor (in se nahajajo na celotnem zvočnem posnetku), prav tako pa je ista izjema podana tudi glede osebnih podatkov tretjih oseb, ki so bili v razgovoru omenjeni, pa ne gre ne za javne funkcionarje niti za javne uslužbence.
V nadaljevanju se je Pooblaščenec opredelil tudi do obstoja izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je skliceval organ, čeprav nadaljnja argumentacija sicer ni potrebna, saj že obstoj izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ omeji dostop do zahtevanih informacij.
Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: - podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in - specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa). Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj bi v primeru, da bi takšni dokumenti postali javni, to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.
Pooblaščenec ugotavlja, da je glede tonskih posnetkov prvi kriterij za obstoj izjeme notranjega delovanja organa v konkretnem primeru izpolnjen. Z obravnavano izjemo se namreč (ob pogoju nastanka škode) načeloma varujejo dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji, kamor štejemo vso korespondenco, ki je namenjena pripravi odločitev organa, npr. mnenja, stališča, navodila, odredbe, opomniki, poročila, zapisnike, smernice ali podobne interne dokumente, ki so izdelani zaradi notranjih potreb organa ali zaradi oblikovanja stališč v zvezi z delom organa, oziroma dokumente, iz katerih izhaja postopek ali način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Dokumenti, ki jih v konkretnem primeru zahteva prosilec, očitno niso namenjen zunanjemu krogu oseb, saj gre za posnetke razgovorov, ki so potekali na seji senata, v skladu s 27. členom Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Ur. l. RS, št. 24/2012, v nadaljevanju Poslovnik) pa so seje senata komisije zaprte za javnost. 28. člen poslovnika nadalje določa, da so udeleženci seje senata komisije dolžni varovati podatke (podatki o zaščitenih prijaviteljih, tajni podatki, osebni podatki, poslovne skrivnosti in drugi varovani podatki), s katerimi so se seznanili na seji, ki ni bila odprta za javnost. Objavo podatkov s seje lahko, upoštevajoč predpise, ki urejajo varovanje tajnih, osebnih in drugih varovanih podatkov, dovoli le predsedujoči ali senat komisije. Udeleženci seje senata komisije javnosti ali nepooblaščenim tretjim osebam brez dovoljenja predsedujočega tudi ne smejo razkrivati nejavnih informacij in podatkov, s katerimi so se seznanili na seji, še posebej, če bi s tem lahko ogrozili interese postopkov pred komisijo ali interese predkazenskega, kazenskega in postopkov pred drugimi pristojnimi organi. Po 3. odstavku 32. člena poslovnika se lahko seja ali posamezna točka dnevnega reda zvočno snema. Tako je bilo tudi v konkretnem primeru, upoštevaje prej navedeno, pa tovrstni zvočni posnetki praviloma niso namenjeni javnosti. Seje senata komisije namreč potekajo v zaupnem duhu in (upoštevaje veljavne zakonske podlage) ob pričakovanju, da bo njihova vsebina ostala zaupna. Tako so tudi zaslišanja oziroma razgovori z osebami, v zadevi organa št. 06210- 213/2013, potekala v zaupnem duhu, saj so udeleženci seje, člani senata komisije, kakor tudi osebe, s katerimi se je opravljal razgovor, pričakovali, da bodo njihova svobodno in odkrito izražena stališča, namenjena le rabi znotraj organa. Takšna narava dokumentov pa nesporno nakazuje na dejstvo, da gre za dokumente, povezane z notranjim, internim delovanjem organa, s čimer je izpolnjen prvi kriterij izjeme notranjega delovanja organa po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Namen, ki ga zasledujejo takšne zaprte seje organov, je običajno v tem, da se zagotovi odprta platforma, v kateri lahko udeleženci odkrito razpravljajo in izražajo svoja mnenja, ki so zagotovo manj okrnjena in prilagojena splošni javnosti, kot bi bila v primeru širše javne razprave. Prav tako se je treba zavedati, da udeleženci tovrstnih zaslišanj komisiji ne bi posredovali vseh odgovorov oz. navedli vseh dejstev v takšni obliki in na takšen način, če bi se zavedali, da bo njihovo zaslišanje v celoti prosto dostopno javnosti. Če bi v celoti dovolili dostop do tovrstnih posnetkov na podlagi ZDIJZ, bi tudi izničili namen določbe 27. člena Poslovnika, saj bi s tem seje senata komisije dejansko postale odprte za javnost. Delo organa bi bilo na ta način nedvomno moteno in po kvaliteti slabše, saj osebe, ki bi se udeleževale postopkov pred senatom komisije, temu ne bi več odkrito in neobremenjeno, v duhu zaupnosti, posredovale podatkov. Razkrivanje vseh zvočnih posnetkov sej senata komisije bi tako povzročilo težke motnje v delu komisije, ker bi to povsem spremenilo način njenega dela ter hkrati bistveno spremenilo tudi vsebino in vlogo organa. Pooblaščenec je po presoji vseh okoliščin tako prišel do ugotovitve, da bi razkritje zahtevanih zvočnih posnetkov nedvomno povzročilo motnje pri delovanju organa. Pooblaščenec se tako strinja s stališčem organa, da je institut takšnih razgovorov pomemben za učinkovito delovanje organa, tudi v prihodnje. Če bi posamezniki na razgovore prihajali z zavedanjem, da bodo posnetki sej javni, organu ne bi več zaupali podatkov, ki jih ta potrebuje za presojo posamičnih primerov. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da sta v obravnavanem primeru izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, saj bi javnost zahtevanih dokumentov v tolikšni meri ogrozila kritično in učinkovito delo organa, da obstaja resna in konkretna nevarnost za nastanek motenj pri delovanju organa.
Pooblaščenec je nadalje ocenil, da v danem primeru niso podane okoliščine za razkritje zahtevanih informacij na podlagi javnega interesa. Pooblaščenec ugotavlja, da je organ postopek, iz katerega izvirajo zahtevani posnetki št. 06210- 213/2013, uvedel na podlagi objavljenega medijskega prispevka, ki izpostavlja problematiko sklenitve za NLB d.d. in javna sredstva domnevno škodljivo pogodbo med NLB d.d. in kadrovsko agencijo Korn/Ferry International in je po končanem postopku dne 27. 2. 2014 izdal ugotovitve v konkretnem primeru, ki jih je objavil na svoji spletni strani. V objavljenem dokumentu organ meni, da so vse osebe, ki so bile v času odločanja o najemu kadrovske agencije Korn/Ferry International (s pripombo, da se je Janko Medja, predsednik in član NS NLB d.d. iz postopka pogajanj s kadrovsko agencijo KFI izločil, vzdržal pa se je tudi glasovanja glede najema kadrovske agencije), kršile temeljna pravila o skrbnosti članov nadzornega sveta, ki jih predpisuje Sklep o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta bank in hranilnic. Odgovorne osebe znotraj NLB d.d. so po mnenju komisije opustile dolžno skrbno in gospodarno ravnanje pri plačilu računov izvedenih svetovalnih storitev brez priloženih specifikacij (niti jih niso zahtevali) ter dolžnost izvedbe pravnega pregleda prejete ponudbe KFI. Hkrati je komisija poudarila, da se pri preučevanju dokumentacije in opravljenih razgovorov, ni potrdilo, da bi Janko Medja imel ključno vlogo pri predlaganju kadrovske agencije KFI in pri kasnejšem dogovarjanju pogojev sodelovanja, kar pomeni, da se domneve koruptivnih ravnanj Janka Medje v povezavi z najemom kadrovske družbe Korn/Ferry International ni potrdilo. Komisija je objavila »časovnico« dogodkov glede sklepanja pogodbe, podatke o tem, kdo in na kakšen način, je sodeloval pri sklepanju pogodbe ter konkretne informacije v zvezi s finančnimi posledicami sklenjenega posla, zaradi česar Pooblaščenec ocenjuje, da je javnost že z objavljenimi ugotovitvami v konkretnem primeru, pridobila dovolj informacij, da si o zadevi ustvari mnenje, pri čemer še dodatno razkritje posnetkov ne bi bistveno in kvalitativno pripomoglo k javni razpravi o tej zadevi. Javnost namreč z razkritjem zahtevanih posnetkov ne bi pridobila več informacij o sumu koruptivnega ravnanja članov nadzornega sveta NLB d.d. pri sklenitvi pogodbe s kadrovsko agencijo Korn/Ferry International. Bi pa takšno razkritje posnetkov nesorazmerno poseglo v zasebnost oseb, s katerimi je bil opravljen razgovor, prav tako pa bi se z razkritjem poslalo sporočilo bodočim udeležencem podobnih razgovorov pred organom, da bodo lahko tovrstni posnetki tudi v bodoče in brez preciznega tehtanja javnega interesa na voljo javnosti, kar bi organu pri njegovem delovanju nedvomno povzročilo motnje pri doseganju namena samega zakona, ki pa je krepitev delovanja pravne države, krepitev integritete in transparentnosti ter preprečevanje koruptivnih dejanj.
Glede navedb prosilca, da je Pooblaščenec že odločil o tonskih posnetkih in sprejel precedenčni primer v odločbah 090-50/2013/3 in 090-104/2013/2, Pooblaščenec poudarja, da se v postopku po ZDIJZ presoja vprašanje dopustnosti dostopa od primera do primera in ne moremo govoriti o precedenčnih primerih, ki bi narekovali določene odločitve. V vsakem konkretnem primeru se torej ugotavlja, ali so podane okoliščine, na podlagi katerih je interes javnosti močnejši od interesa, da se informacija ne razkrije zaradi varovanja interesa notranjega delovanja organa in varovanja osebnih podatkov. V primerih, ki jih navaja prosilec, je zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, povzročilo pomembne in daljnosežne politične posledice za celotno Republiko Slovenijo, zaslišana pa sta bila vidno izpostavljena javna funkcionarja, česar pa v konkretnem primeru ne moremo trditi. Pooblaščenec se strinja s prosilcem, da je tudi vprašanje transparentnosti vodenja postopka oziroma konkretno sklenitve pogodbe v NLB d.d. s kadrovsko agencijo Korn/Ferry International v javnem interesu, vendar je ocenil, da je javnemu interesu zadoščeno že z objavo poročila organa. Ob tem Pooblaščenec opozarja tudi na odločitev v zadevi pod št. 090-87/2013/7 z dne 12. 6. 2013, v kateri je pritožbo prosilca glede dostopa do zvočnega zapisa razgovora z direktorjem družbe Plinovodi d.o.o. pred organom zavrnil, pri čemer gre v konkretnem primeru po oceni Pooblaščenca za primer, ki je bližje navedenemu primeru, kot pa primeroma, ki ju navaja prosilec (090-50/2013/3 in 090-104/2013/2).
Ker v konkretnem primeru zahtevane informacije, do katerih je organ zavrnil dostop, predstavljajo izjemi iz 3. in 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, interes javnosti pa po presoji Pooblaščenca ni podan, je Pooblaščenec pritožbo prosilca, v skladu s 1. odstavkom 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo z dne 30. 5. 2014, št. 0900-62/2014/2 (01013), Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka