dekorativna slika

Rafi d.o.o. - Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendiranje

+ -
Datum: 23.07.2014
Številka: 090-149/2014/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval posredovanje priloge 2 (obrazec zahtevek za poračun sofinanciranja). Organ je njegovo zahtevo v celoti zavrnil, iz razloga neobstoja dokumenta.  Prosilec  se je v pritožbi skliceval na zmotno oz. nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.  Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike oz. da zahtevani dokumenti obstaja in da organ z njim razpolaga. Pritožbi prosilca je zato ugodil.

ODLOČBA:
Številka: 090-149/2014/4
Datum: 24. 7. 2014

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odstavka 15. člena ter 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi RAFI d.o.o., Šarhova ulica 7, 2000 Maribor (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 6. 6. 2014, št. 090-1/2014-4, Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O ČB O:

1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odpravi 1. točka izreka odločbe Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, št. 090-1/2014-4, z dne 6. 6. 2014 ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku trideset (30) dni od vročitve te odločbe posredovati kopijo dokumenta priloga 2, obrazec zahtevek za poračun sofinanciranja, v zadevi št. 11020-38/2013.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.



OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 4. 6. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, in sicer je zahteval posredovanje priloge 2 (obrazec zahtevek za poračun sofinanciranja) v zadevi št. 11020-38/2013, na elektronski naslov zdravka.sori@rafi.si.

Organ je dne 5. 6. 2014 prosilcu posredoval dokument z nazivom priloga 2, a mu je prosilec nemudoma z dopisom dne 5. 5. 2014 pojasnil, da ni zahteval praznega obrazca, temveč izpolnjen obrazec (tudi s strani organa) v zadevi št. 11020-38/2013.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 6. 6. 2014, št. 090-1/2014-4, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da je zahtevani dokument prosilcu že posredoval v obstoječi obliki. V navedeni zadevi je namreč prišlo do prekinitve pogodbe o sofinanciranju, zato je postala zadevna priloga, ki se uporablja v pogodbenem razmerju, brezpredmetna in organ ni vnesel nobenih podatkov ali je izpolnil. Posledično organ navaja, da priloga, izpolnjena tudi s strani organa, ne obstaja in je stranki ne more posredovati.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec, dne 10. 6. 2014, pri Pooblaščencu vložil pritožbo. Navaja, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, katerega posledica je nepravilna odločba. Nadalje navaja, da je organu dne 11. 3. 2014, po priporočeni pošti, poslal dopis v zadevi 11020-38/2013, v katerem je posredoval dokumentacijo kot dokazilo o izplačani štipendiji po pogodbi št. 11020-38/2013. Vsa priložena dokumentacija je bila podpisana s strani odgovorne osebe prosilca, del te pa je bil podpisan tudi s strani prejemnika štipendije. Posredovana dokumentacija je, pod točko 5, vsebovala prilogo 2 (obrazec zahtevek za poračun financiranja), ki je bil izpolnjen dne 11. 3. 2014. Organ na prosilčevo zahtevo ni posredoval navedene priloge, pa če tudi ni bila izpolnjena s strani organa, temveč je posredoval povsem prazno oz. neizpolnjeno prilogo 2.

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 17. 6. 2014, št. 090-1/2014-7, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Glede zahteve prosilca, ki se nanaša na prilogo 2 (obrazec zahtevek za poračun sofinanciranja) v zadevi št. 11020-38/2013 je Pooblaščenec v pritožbenem postopku ugotavljal, ali je pri zahtevani informaciji izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokument obstaja in da organ z njim razpolaga. V izpodbijani odločbi je namreč organ navedel, da s temi informacijami ne razpolaga. Pooblaščenec je zato pri organu dne 23. 7. 2014 opravil ogled in camera. Organ je na ogledu pojasnil, da obrazca »zahtevek za poračun sofinanciranja« v izpolnjeni obliki s strani organa ni. Pooblaščenec je ob vpogledu v predmetno dokumentacijo ugotovil, da obstaja dokument »zahtevek za poračun sofinanciranja«, ki ga je dne 14. 2. 2014 na organ poslal prosilec. Dokument je izpolnjen in podpisan le s strani odgovorne osebe prosilca oz. le v delu, ki ga izpolni pogodbena stranka, v delu, ki ga izpolni organ, pa ni izpolnjen.

ZDIJZ nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta bi v praksi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja. Upoštevati je treba dejstvo, da prosilec pogosto ne ve, kakšni dokumenti v določenem postopku nastanejo, kdo z njimi razpolaga, kakšno je točno poimenovanje teh dokumentov in kdo je njihov originator. Organ mora zato, v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, prosilcu dati na razpolago vse dokumente, ki se nanašajo na določeno vprašanje oziroma prosilca seznaniti, s katerimi dokumenti v zvezi s področjem, ki ga zanima, organ razpolaga. Upoštevaje navedeno v konkretnem primeru organ razumevanja zahteve prosilca ne bi smel omejiti le na prilogo 2, ki bi bila izpolnjena tudi s strani organa. Glede na to, da je prosilčeva zahteva določljiva, ne pa povsem jasno določena, je po mnenju Pooblaščenca treba v konkretnem postopku zahtevek tolmačiti široko. To pomeni, da je mogoče zahtevek za posredovanje priloge 2 tolmačiti kot alternativni zahtevek na izročitev priloge 2, ki je izpolnjena s strani prosilca in organa ali na izročitev priloge 2, ki je izpolnjena le s strani prosilca. Pooblaščenec je prepričan o pravilnosti tovrstnega obravnavanja zahteve prosilca predvsem zaradi pritožbenih navedb prosilca, da organ ni priložil izpolnjene priloge 2, pa četudi ta ni bila izpolnjena s strani organa. Pri tem Pooblaščenec poudarja, da je v skladu z  2. odst. 18. čl. ZDIJZ uradna oseba, pri organu pristojna za posredovanje informacij javnega značaja, dolžna nuditi prosilcu ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve. V danem primeru to pomeni, da bi moral organ, še pred izdajo odločbe, prosilca pozvati, naj se jasneje opredeli in konkretizira, ali zahteva posredovanje priloge 2 (obrazec zahtevek za poračun sofinanciranja) v zadevi št. 11020-38/2013, ki je bila z dopisom dne 11. 3. 2014, po priporočeni pošti, poslana organu in je izpolnjena tudi s strani organa, ali priloge 2, ki ni izpolnjena tudi s strani organa.

Širše razumevanje zahteve prosilca je Pooblaščenca privedlo do ugotovitve drugačnega dejanskega stanja, kot izhaja iz izpodbijane odločbe. Organ je v odločbi napačno ugotovil, da je zahtevani dokument prosilcu že posredoval v obstoječi obliki. Dokument »zahtevek za poračun sofinanciranja«, ki ga je dne 14. 2. 2014 na organ poslal prosilec, je izpolnjen in podpisan le s strani odgovorne osebe prosilca oz. le v delu, ki ga izpolni pogodbena stranka, v delu, ki ga izpolni organ, pa ni izpolnjen ter ga je mogoče opredeliti kot prilogo 2 (obrazec zahtevek za poračun sofinanciranja) v zadevi št. 11020-38/2013. Posledično ga je mogoče šteti kot predmet zahteve prosilca. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da organ dejansko razpolaga z zahtevano prilogo 2 v zadevi št. 11020-38/2013 in jo je dolžan posredovati prosilcu. Pri tem pa velja poudariti, da organ v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ ni dolžan ustvarjati novega dokumenta ali spreminjati obstoječega dokumenta tako, da bi obrazec v prilogi 2 dopolnil oz. ga izpolnil v delu, ki se nanaša na organ.

Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. členom ZDIJZ dolžni omogočiti dostop do že obstoječih informacij, Pooblaščenec zaključuje, da je pritožbi prosilca treba ugoditi. Iz obrazložitve namreč izhaja, da organ na prvi stopnji ni odločil pravilno in zakonito, saj je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja, in je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi. Zato je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 252. čl. ZUP, pritožbi ugodil in odpravil 1. točko izreka izpodbijane odločbe in odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodil:                                                                                    
Jan Merc, univ. dipl. prav.                                                                 
Raziskovalec pooblaščenca         
                                                                
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka