Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) - Komisija za preprečevanje korupcije
+ -Številka: 090-147/2014
Kategorije: Poslovna skrivnost, Test interesa javnosti
POVZETEK:Prosilec je zahteval dostop do seznamov letalskih vozovnic pod ugodnejšimi pogoji oziroma po posebnih cenah in ostalo dokumentacijo, ki jo je organ pridobil med predmetnim postopkom od družbe Adria Airways d.d. Organ je zahtevi delno ugodil in prosilcu omogočil delno dostop do seznamov vozovnic, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da je organ napačno uporabil materialno pravo, ko je informacije, ki so izpolnjevale pogoje po subjektivnem kriteriju, presojal z vidika objektivnega kriterija. Pooblaščenec je odločil, da v danem primeru niso izpolnjeni pogoji, v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1, na podlagi katerih zahtevane informacije ne bi mogle biti označene za poslovno skrivnost. V nadaljevanju je izvedel še test inetersa javnosti, na katerega se je skliceval tudi prosilec. Ugotovil je, da z vidika nadzora nad delovanjem družb v večinski lasti države v javnem interesu, da so v obravnavanem primeru prosto dostopne informacije na način, kot je odločil organ v izpodbijani odločbi, torej, da obstajajo različni seznami vozovnic, ki izkazujejo, pod kakšnimi pogoji so bile letalske vozovnice odobrene (iz naslova seznama) in v kašnem številu. Po oceni Pooblaščenca pa javni interes ni izkazan za razkritje imen in priimkov, navedenih na teh seznamih.ODLOČBA:Številka: 090-147/2014/4
Datum: 28. 11. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 3. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 2. 6. 2014, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 16. 5. 2014, št. 0900-63/2014/2 (01013), Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 2. 6. 2014, zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije z dne 16. 5. 2014, št. 0900-63/2014/2 (01013), se zavrne.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 23. 4. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec je navedel, da je organ dne 14.3. 2014 objavil sporočilo za javnost z naslovom »Ugotovitve KPK v zadevi cenejših letalskih vozovnic«. Iz ugotovitev (odstavek 9) je razvidno, da je organ tekom postopka pridobil podatke in obsežno dokumentacijo s strani družbe Adria Airways d.d. Iz nadaljnjih ugotovitev (odstavek 23) je razvidno, da je organ pridobil sezname vseh letalskih vozovnic, izdanih s popusti oziroma po posebnih cenah od leta 2007 do leta 2013 ter dodatne informacije v zvezi s temi prevozi (odstavek 24). V zvezi z navedenimi podatki, s katerimi organ razpolaga, je prosilec zahteval dostop do informacij javnega značaja, v obliki fotokopije, in sicer:
- sezname z vsemi pripadajočimi podatki vseh oseb, s katerimi organ razpolaga in so pridobili letalske vozovnice pod ugodnejšimi pogoji oziroma po posebnih cenah, - sezname z vsemi pripadajočimi podatki vseh funkcionarjev, doma ali v tujini in javnih oseb, ki so pridobile letalske vozovnice pod ugodnejšimi pogoji oziroma po posebnih cenah, - ostalo dokumentacijo, ki jo je organ pridobil med predmetnim postopkom od družbe Adria Airways d.d. in se nanašajo na pridobivanje letalskih vozovnic pod ugodnejšimi pogoji oziroma po posebnih cenah. Prosilec navaja, da navedene informacije ne predstavljajo izjeme od 6. člena ZDIJZ v smislu, da bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi katerega koli postopka. Postopek pred organom je namreč že zaključen, pa tudi, če ne bi bil, bi se ta izjema lahko nanašala samo na zavrnitev informacij v zvezi s konkretnim primerom v postopku organa. Poleg tega pa organ ni odstopil navedenih podatkov drugim organom, oziroma tudi, če je odstopil, zahteva do dostopa ne more vplivati na samo delo organov ali na avtentičnost podatkov. Podatki o javnih funkcionarjih ali javnih osebnostih ne morejo biti predmet varovanja kot osebni podatki. Prosilec se je v nadaljevanju skliceval tudi na javni interes, saj je družba Adria Airways d.d. v večinski državni lasti (neposredni delež države 69,86%) in ima država na imenovanje poslovodnih oseb dejanski vpliv, prav tako ima država vpliv na nadzorovanje poslovanja družbe preko nadzornega sveta. Iz ugotovitev organa je razvidno, da so letalske vozovnice pod posebnimi pogoji arbitrarno odobravale poslovodne osebe ali pa izdajale posebna navodila. Cenejše vozovnice na podlagi arbitrarnih odločitev organov družbe neposredno pomenijo oškodovanje državnega premoženja in s tem posredno oškodovanje državljanov Republike Slovenije. Kot je organ že ugotovil, se tovrstne letalske vozovnice niso podeljevale transparentno, temveč arbitrarno in brez ustrezne pravne podlage. Javnost ima pravico izvedeti, kdo vse je koristil tovrstne cenejše letalske vozovnice, saj je bilo s tem posredno oškodovano državno premoženje.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 16. 5. 2014, št. 0900-63/2014/2 (01013), s katero je v prvi točki izreka odločbe odločil, da se prosilcu v zadevi št. 06210-185/2013, delno ugodi in sicer tako, da se: - v seznamih vozovnic, odobrenih po posebnih pogojih v letu 2007,2008,2009, 2010,2011,2012 prekrijejo vsa imena in priimki potnikov ter podatki o razlogu odobritve; - v seznamih vozovnic, odobrenih po rednih cenah ali po posebnih pogojih, za šest točno določenih oseb, za obdobje od leta 2007 do 2013, prekrijejo vsa imena in priimki potnikov; - v dopisu, ki vsebuje seznam zlatih potnikov od leta 2007 do leta 2012 se prekrijejo vsa imena in priimki oseb, navedenih v seznamu; v preostalem pa se zahtevi ugodi. V drugi točki izreka odločbe je organ odločil, da se v celoti ugodi zahtevi za dostop do: seznama vozovnic, odobrenih po posebnih pogojih za leto 2013, ki vsebuje podatek, da vozovnic po posebnih pogojih ni bilo odobrenih, dokumenta, ki vsebuje opis oziroma uporabljeno terminologijo iz seznamov (t.i. šifrant). V tretji točki izreka odločbe pa je organ odločil, da se v celoti zavrne dostop do:- vseh internih aktov, ki urejajo pogoje za neodplačno ali cenovno ugodnejšo prodajo oziroma izdajo letalskih vozovnic določenim osebam; - končnega poročila Službe za notranjo revizijo glede revidiranja izdajanja letalskih vozovnic družbe Adrie Airways (v nadaljevanju AA) odobrenih pod posebnimi pogoji.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da je prosilec zahteval dokumentacijo, ki se vodi v zadevi pod št. 06210-185/2013, popis zadeve kaže 91 dokumentov (vpis pod zaporedno št. 42 je storniran zaradi napake pri knjiženju), saj obsega tudi dokumentacijo zadeve, v kateri se je obravnavala razrešitev predsednika takratne uprave. Organ se je tako opredelil zgolj do zahtevanih dokumentov v zadevi, ki se nanašajo na cenejše letalske vozovnice. Na podlagi vpogleda v zbirko dokumentarnega gradiva v zadevi št. 06210-185/2013 organ ugotavlja, da je komisija s strani AA prejela dva sklopa obsežnih seznamov, ki se nanašajo na pridobivanje letalskih vozovnic za obdobje od leta 2007 do leta 2013. Prvi sklop seznamov se nanaša na seznam vseh letalskih vozovnic oziroma vozovnic, odobrenih po posebnih pogojih za omenjena leta. Seznami med drugim vsebujejo datum izdaje vozovnice, ceno ter ime in priimek potnika. Iz objavljenih ugotovitev na spletni strani komisije (https://www.kpk-rs.si/sl/komisiia/medijsko- sredisce/novice/03/2014/uRotovitve-kpk-v-zadevi-ceneisih-letalskih-vozovnic) - odstavek 24, izhaja, da se ti seznami niso izkazali kot zanesljivi oziroma verodostojni, saj niso bili rezultat avtomatiziranih izvozov iz uradnih zbirk podatkov AA, ampak so jih v AA ročno pripravljali. Seznami se med seboj po letih razlikujejo tudi po vsebini in obsegu podatkov, tako za leto 2009, 2010 in 2011 vsebujejo tudi podatke o razlogu odobritve in podlage za odobritev npr. ali gre za pogodbo, donacijo, nagrado, humanitarno dejavnost, itd. Organ je glede na navedeno in kot izhaja tudi iz ugotovitev, od AA zahteval dokumentacijo za točno določene osebe, in sicer tiste, katerih imena so se v povezavi s cenejšimi letalskimi vozovnicami pojavila v medijih. Poleg seznamov je komisija za vsak let od AA zahtevala tudi fotokopijo letalske vozovnice, izdanega računa in pojasnilo o načinu nakupa vozovnice. Prav na podlagi prejetih fotokopij je komisija ugotovila, da seznami ne vključujejo nujno pravilnih podatkov. Tako je bil, kot izhaja iz objavljenih ugotovitev, na seznam denimo uvrščen Maks Tajnikar, ki pa je bil prejemnik letalske vozovnice za službeno potovanje (potoval je v vlogi predsednika nadzornega sveta AA), kar pomeni, da je bil upravičen do brezplačne vozovnice skladno z internimi akti AA. Prav tako je bilo npr. ugotovljeno, da J.R. leta 2009 ni letela v Bruselj, tako kot je to navedeno v seznamu, ki ga je posredovala AA, ampak je v Bruselj letela leto dni pozneje. Zaradi teh in podobnih primerov komisija sezamov, ki jih je posredovala AA, ni mogla šteti za zanesljive in podrobnejših podatkov iz teh seznamov tudi ni mogla objaviti. Organ je ugotovil, da dokumenti v zadevi izpolnjujejo vse tri materialne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. V nadaljevanju pa je ugotavljal obstoj izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede izjeme varstva osebnih podatkov organ navaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Organ ugotavlja, da so v prvem sklopu seznamov med drugim tudi osebni podatki, in sicer ime in priimek potnika »passenger name«, pri tem pa organ zgolj po imenu in priimku ne more vedeti, ali gre za javnega uslužbenca, javnega funkcionarja, medijsko javno osebnost ali drugo fizično osebo, saj na seznamu ni nobenega dodatnega podatka, ki bi omogočal identifikacijo osebe glede na njen status. Na podlagi teh podatkov organ zato niti ni mogel ugotavljati povezave med porabo javnih sredstev ali podatki, povezanimi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Organ nima nobene pravne podlage za nadaljnjo obdelavo teh osebnih podatkov, zato je treba dostop do teh podatkov, na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrniti, saj bi njihovo razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Prav tako je iz seznamov na vseh mestih prekrit podatek o razlogu odobritve, saj bi na podlagi teh podatkov bilo mogoče identificirati potnika npr. da je razlog oglaševanje določenega podjetja, nagradna karta, promocija, sponzorstvo itd.
Drug sklop seznamov, ki ga prosilec zahteva in ga je komisija prejela od AA, se nanaša na šest točno določenih oseb, in sicer tiste, katerih imena so se v povezavi s cenejšimi letalskimi vozovnicami pojavila v medijih. Seznami za te osebe se nanašajo na vse vozovnice, tako po redni ceni kot po posebnih cenah za obdobje od leta 2007 do leta 2013. Komisija je prejela različne sezname ali na enem za obe vrsti vozovnic ali dva seznama za vsako od vrst vozovnic za točno določeno osebo. Tudi v teh seznamih je treba imena in priimke potnikov prekriti, saj organ nima nobene pravne podlage za njihovo nadaljnjo obdelavo. Osebe niso vključene na sezname zaradi opravljanja javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma v povezavi s porabo javnih sredstev, niti ni mogoče ugotavljati, ali gre za nakup letalskih vozovnic za privatne namene ali službene v okviru javnega sektorja, ker tega podatka na seznamu ni, zato tudi ni mogoče najti povezave med osebnimi podatki in podatki, na podlagi katerih bi se lahko dostop do zahtevane informacije dovolil, kot to določa tretji odstavek 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno je tudi v tem drugem sklopu seznamov potrebno dostop do osebnih podatkov (imen in priimkov) na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrniti, saj bi njihovo razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. V skladu s 7. členom ZDIJZ je organ z delnim dostopom izločil te informacije iz dokumenta, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Prejeti seznami vozovnic s strani AA imajo v glavnem oznako »poslovna skrivnost, stopnja tajna«, vendar organ ugotavlja, da ni mogoče potrditi obstoja izjeme poslovne skrivnosti, ki jo v 2. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, namreč da se dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Organ meni, da je v konkretnem primeru s prekritjem varovanih osebnih podatkov, zadoščeno tudi varovanju poslovne skrivnosti, ki bi obstajala med gospodarsko družbo in potnikom, samo dejstvo prodaje vozovnic, pa ne more predstavljati konkurenčne prednosti podjetja, ki bi jo bilo potrebno varovati. V tem sklopu je organ prejel tudi seznam vozovnic, odobrenih po posebnih pogojih za leto 2013, ki vsebuje podatek, da vozovnic po posebnih pogojih ni bilo odobrenih in tudi opis oziroma uporabljeno terminologijo iz seznamov (t.i. šifrant). Za oba dokumenta uradna oseba ugotavlja, da ne obstajajo razlogi za zavrnitev dostopa, zato je dostop do teh dokumentov omogočen v celoti, kot to izhaja iz 2. točke izreka izpodbijane določbe. Tretji del zahteve prosilca se nanaša na ostalo dokumentacijo, ki jo je organ pridobil med predmetnim postopkom od družbe Adrie Airways d.d. in se nanaša na pridobivanje letalskih vozovnic pod ugodnejšimi pogoji oziroma po posebnih cenah. Organ ugotavlja, da se ta del zahteve (v zvezi z zahtevami po seznamih je obrazložitev že podana zgoraj) nanaša torej na ostalo dokumentacijo AA, ki jo je organ prejel ali zahteval. Organ je v zvezi s predmetnim postopkom namreč prejel tudi: kopijo internih aktov - navodil, ki urejajo pogoje za neodplačno ali cenovno ugodnejšo prodajo oziroma izdajo letalskih vozovnic določenim osebam, končno poročilo Službe za notranjo revizijo glede revidiranja izdajanja letalskih vozovnic družbe AA odobrenih pod posebnimi pogoji oziroma revizijsko poročilo, dopis s seznamom zlatih potnikov od leta 2007 do leta 2012. Ker se je AA v odgovoru na osnutek ugotovitev o konkretnem primeru sklicevala na poslovno skrivnost, jo je komisija pozvala, da se opredeli, kateri prejeti podatki predstavljajo poslovno skrivnost in na kakšni podlagi. AA se je poleg označb na dokumentih na podlagi internega Pravilnika o varovanju poslovnih skrivnosti, sklicevala tudi na objektivni kriterij iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1. ZDIJZ v 2 točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Organ ugotavlja, da dokumentaciji ni bil priložen poseben pisni sklep, dokumentacija tudi ni posebej označena kot poslovna skrivnost (razen za sezname, kot je obrazloženo že zgoraj), je pa na revizijskem poročilu oznaka »zaupno«, v dopisu za interne akte oziroma navodila o izdajanju letalskih vozovnic na podlagi IATA resolucij, brezplačnih vozovnic in vozovnic s popustom, pa je označeno, da gre za »interni« dopis. V zvezi z dopisom AA, ki vsebuje tudi seznam zlatih potnikov od leta 2007 do leta 2012, organ ugotavlja enako, kot za sezname iz 1. točke izreka te odločbe, da ni mogoče potrditi obstoja izjeme poslovne skrivnosti, ki jo v 2. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, namreč da se dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Organ meni, da je v konkretnem primeru s prekritjem varovanih osebnih podatkov, zadoščeno tudi varovanju poslovne skrivnosti, ki bi obstajala med gospodarsko družbo in t.i. zlatimi potniki, samo dejstvo, da so nekatere osebe upravičene do zlate kartice pa ne more predstavljati konkurenčne prednosti podjetja, ki bi jo bilo potrebno varovati. V zvezi s končnim poročilom Službe za notranjo revizijo glede revidiranja izdajanja letalskih vozovnic družbe AA, odobrenih pod posebnimi pogoji, organ ugotavlja, da ima oznako zaupno in da gre za dokument, ki je namenjen notranjemu delovanju družbe in ne širši javnosti. Prav tako organ ugotavlja, da določene ugotovitve notranje revizije lahko predstavljajo poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju določitve poslovne skrivnosti. V revizijskem poročilu se pojavljajo informacije in podatki tako o načinu poslovanja v preteklosti, kot tudi številna priporočila za delovanje družbe v naprej, način poslovanja, ki zajema tudi izdajo letalskih vozovnic pod posebnimi pogoji, in sami posebni pogoji, kar vsekakor lahko pomeni konkurenčno prednost podjetja. Uradna oseba pri organu pojasnjuje, da družbe AA ni pozivala v postopek zaradi varovanja njenih pravic ali pravnih koristi, saj teh podatkov ne bo opredelila kot informacijo javnega značaja. Enako velja za vso prejeto dokumentacijo, ki se nanaša na interne akte ali navodila, ki urejajo pogoje za neodplačno ali cenovno ugodnejšo prodajo oziroma izdajo letalskih vozovnic določenim osebam. Organ je s strani AA prejel številna navodila z obrazci, izjavami in prilogami k navodilom, tako podpisana kot nepodpisana, in veljavna v različnih časovnih obdobjih, med njimi zadnje prejeto veljavno navodilo z oznako NAA11NO1 - Vozovnice s popusti in izjeme za vse ostale vozovnice z veljavnostjo od dne 8. marec 2013, s številnimi prilogami (obrazec vozovnice, izjava, dopis in evidenca izdanih in prejetih brezplačnih vozovnic s popusti za izbrane kategorije). Vsebina navodila kaže poslovne poteze družbe, ki po objektivnem kriteriju določitve poslovne skrivnosti lahko pomenijo prej korist kot škodo za konkurenčni položaj družbe, vendar organ meni, da bi razkritje koristnikov (podjetij, oseb), ki koristijo popust, škodljivo vplivalo na konkurenčni položaj družbe, zlasti na tisti del tehničnega in finančnega uspeha družbe, ki temelji na zaupanju koristnikov in bi zaradi tega razkritja pričeli z uporabo drugega prevoznika. Tudi za opredelitev do te dokumentacije organ družbe AA ni pozival v postopek zaradi varovanja njenih pravic ali pravnih koristi, saj teh podatkov ne bo opredelil kot informacijo javnega značaja, ker ugotavlja, da bi z razkritjem podatkov in informacij iz internih navodil lahko nastala očitna škoda predvsem za finančni uspeh družbe.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 4. 6. 2014 pri organu vložil pritožbo na 1. in 3. točko izreka. V okviru razlogov za pritožbo zoper 1. točko izreka odločbe, je prosilec povzel organ, da je zavrnil dostop zaradi varstva osebnih podatkov. Ugotavlja, da to pomeni, da je po oceni organa možno iz seznama letalskih vozovnic, zgolj na podlagi imena in priimka, cene vozovnice, kraja, časa in smeri leta, določiti za katero fizično osebo gre. Po mnenju prosilca to ne drži, saj bi takšna identifikacija zahtevala nesorazmeren napor in nesorazmerne stroške. Če je npr. Janez Novak letel dne 5. 10. 2010 ob 16.00 uri iz Ljubljane v Pariz, bi bila identifikacija te osebe možna samo, če bi prosilec razpolagal tudi z drugimi podatki (npr. vpogled v seznam potnikov skupaj z ostalimi osebnimi podatki, ki Janeza Novaka ločijo od drugih Janezov Novakov, dostop do identifikacijskih številk kart v bazi podatkov o potnikih z drugimi osebnimi podatki ali pa pregled posnetkov varnostnih kamer z letališča), ki so po ZVOP-1 nedostopni. Samo na podlagi seznamov, s katerimi razpolaga organ, ni mogoče brez nesorazmernega napora oziroma sploh ni mogoče identificirati posameznika na podlagi imena in priimka, saj poleg imena in priimka osebe ni drugih podatkov, ki bi omogočali določiti točno, za katero fizično osebo gre, vsaj ne brez nesorazmernih naporov in stroškov. Pri tem je organ napačno uporabil materialno pravo (6. člen ZVOP-1 v povezavi s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), saj ni upošteval, da tudi, če ne bi prekril imen in priimkov oseb, njihova določljivost ne bi bila možna. S tem pa je tudi napačno ugotovil dejansko stanje glede možne identifikacije fizičnih oseb. V nadaljevanju obrazložitve organ navaja (2. odstavek 4. strani odločbe), da zgolj po imenu in priimku ne more vedeti, ali gre za javnega uslužbenca, javnega funkcionarja, medijsko osebo ali drugo fizično osebo, saj na seznamu ni dodatnega podatka, ki bi omogočal identifikacijo osebe glede na njen status. Pri tem je obrazložitev v nasprotju s samo seboj, saj organ v tem odstavku zavzame stališče, da se zgolj po priimku in imenu v povezavi z ostalimi podatki na seznamih vozovnic ne more določiti, za katero fizično osebo sploh gre. Torej oseba ni določena ali določljiva po imenu in priimku, zato ne more biti samo ime in priimek predmet varstva po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Nato organ navede, da bi njihovo razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Takšna obrazložitev zavrnilnih razlogov predstavlja tudi bistveno kršitev postopka, saj je obrazložitev odločbe v nasprotju s samo seboj in odločbe v tem bistvenem zavrnilnem delu ni mogoče preizkusiti. Pomeni pa seveda tudi napačno uporabo materialnega prava v povezavi z argumenti v prejšnjem odstavku. Zavrnitev v delu, ki se nanaša na prekritje podatkov o razlogu odobritve, ker naj bi bilo na podlagi teh podatkov mogoče identificirati potnika (npr. da je razlog oglaševanje določenega podjetja, nagradna igra, promocija, sponzorstva) po mnenju prosilca prav tako ne more biti utemeljena na podlagi tega, da bi se te podatki prekrili. V skladu s 7. členom ZDIJZ se izločijo iz dokumenta le podatki, ki bi kršili zaupnost po 6. členu. To pa ne velja za vse odobritve posebnih popustov, temveč le za nekatere, ki jih je mogoče na podlagi javno objavljenih podatkov (npr. nagradne igre) uporabiti tako, da se posameznika identificira. V skladu z 2. odstavkom 6. člena ZDIJZ se ne glede na izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ dovoli dostop do zahtevane informacije, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Adria Airways d.d. je družba v večinski državni lasti (neposredni delež države 69,86%) in ima država na imenovanje poslovodnih oseb dejanski vpliv, prav tako ima država na nadzorovanje poslovanja družbe preko nadzornega sveta. Iz ugotovitev organa je razvidno, da so letalske vozovnice pod osebnimi pogoji arbitrarno odobravale poslovodne osebe ali pa izdajale posebna navodila. Cenejše vozovnice na podlagi arbitrarnih odločitev organov družbe neposredno pomenijo oškodovanje državnega premoženja in s tem posredno oškodovanje državljanov Republike Slovenije. Kot je organ že ugotovil, se tovrstne letalske vozovnice niso podeljevale transparentno, temveč arbitrarno in brez ustrezne pravne podlage. Javnost ima pravico izvedeti, kdo vse je koristil tovrstne cenejše letalske vozovnice in na kateri podlagi oziroma s kakšnim razlogom, saj je bilo s tem posredno oškodovano državno premoženje. Zavrnitev dostopa do podatkov o tem, komu so bile odobrene vozovnice po ugodnejših cenah, predvsem pa s kakšnim razlogom, pomeni kršitev 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj za to razkritje obstaja močnejši javni interes od interesa fizičnih oseb do omejitve dostopa, ki jih na podlagi seznamov niti ni mogoče identificirati. Imena in priimki pa so pri tem razkritju pomembni, da se razkrije, kolikokrat so bile iste osebe deležne popustov in na kakšnih pravnih podlagah oziroma s kakšnimi razlogi odobritve. Do vprašanja o prevladujočem javnem interesu se organ v odločbi sploh ni opredelil, čeprav se je zahteva za dostop do informacije javnega značaja izrecno sklicevala na prevladujoč javni interes. To predstavlja tudi bistveno postopkovno kršitev, saj zavrnitve v tem delu sploh ni mogoče preizkusiti, poleg napačne uporabe materialnega prava glede prevladujočega javnega interesa. Prosilec predlaga, da Pooblaščenec odločbo organa v zavrnilnem delu 1. točke izreka razveljavi in omogoči dostop do zahtevanih dokumentov v vseh tistih delih seznamov vozovnic, za katere ni zakonitih razlogov, da ne bi bili dostopni.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 9.6. 2014, št. 0900-63/2014/4 (01013), s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi družbe Adria Airways d.d., katere dokumenti so predmet zahteve, jo je Pooblaščenec pozval, da se izjasni o tem, ali prijavlja stransko udeležbo v postopku oziroma, ali zahtevane informacije za njo predstavljajo izjemo po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Na poziv Pooblaščenca se je družba Adria Airways d.d. odzvala in pridobila status stranskega udeleženca.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz vložene pritožbe, prosilec izpodbija odločbo organa v prvi in tretji točki izreka, ker se ne strinja z izvedenim delnim dostopom oziroma z zavrnitvijo dostopa do zahtevanih informacij, kar pomeni, da so predmet presoje informacije, o katerih je organ odločal v prvi in tretji točki izreka izpodbijane določbe.
Glede na dejstvo, da ni dvoma, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in da sodijo v njegovo delovno področje, saj so bile pridobljene v okviru postopka, ki ga je organ vodil na podlagi ZIntPK, se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja, kar zatrjuje prosilec, ali pa sta podani izjemi iz 2. in 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na kateri se je skliceval organ in tudi stranski udeleženec.
Glede izjeme po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ Pooblaščenec poudarja, da je pojem poslovne skrivnosti opredeljen v 39. členu ZGD-1. Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Poleg tega Pooblaščenec opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Edina omejitev je v zgoraj navedenem tretjem odstavku 39. člena ZGD-1. Dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, je torej odvisno od družbe. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam pa je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala. Če poslovni subjekt ne označi svojih informacij oziroma dokumentov v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1, lahko zavaruje svoje informacije tudi kasneje, na podlagi drugega odstavka 39. člena ZGD-1, če izkaže, da bi z razkritjem podatkov družbi nastala občutna škoda. Pri objektivnem kriteriju je torej potrebno izkazati očitno potrebo po varstvu, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja.
Stranski udeleženec je v svojih navedbah poudaril, da zahtevani podatki oziroma dokumenti razkrivajo konkurenčni položaj družbe in predstavljajo izjeme po 6. členu ZDIJZ, zato vstopa v postopek kot stranski udeleženec in predlaga, da Pooblaščenec pritožbo zavrne. Stranski udeleženec je poudaril, da je številna posredovana dokumentacija v postopku ugotovitev o konkretnem primeru nosila oznako »poslovna skrivnost«, da so lahko predmet poslovne skrivnosti podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja, da je mogoče trditi, da bi lahko bilo po objektivnem kriteriju vsaki povprečni osebi jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini in bi z razkritjem teh podatkov nastala očitna škoda ali za finančni uspeh družbe, za že nerealizirane poslovne poteze družbe, ker podatki napotujejo na takšno ugotovitev. Zato je treba evidence in dokumente, ki nosijo oznako poslovna skrivnost, ker vsebujejo bodisi osebne podatke bodisi razkrivajo notranje sisteme kontrol družbe in vplivajo na varnost in tržni položaj družbe, varovati na podlagi izjem po ZDIJZ. Evidence in dokumenti iz postopka v celoti vsebujejo osebne podatke in razkrivajo sisteme notranjih kontrol, ki jih je treba varovati. Vsako razkritje podatkov (informacij) letalskega prevoznika vpliva preko psiholoških dejavnikov in tržnih dejavnikov na tržni in konkurenčni položaj letalskega prevoznika, od načina in namena razkrivanja podatkov pa je odvisen vpliv, ki je lahko v korist letalskega prevoznika ali pa v njegovo škodo. Letalski prevoznik ponuja storitve. Iz psihološkega zornega kota je za potnika letalskega prevoza najpomembnejša varnost. Večja je varnost, večje je potnikovo zaupanje. Oboje, tako varnost kot zaupanje, vplivata na ugled družbe in obratno. Večji ugled letalskega prevoznika vpliva na večje zaupanje in predstavo varnosti. Potrošnik preko predstave ugleda zazna letalskega prevoznika in prepozna storitev. Če se ime letalskega prevoznika v javnosti predstavlja v negativnem smislu, bo predstava slušatelja o ugledu in varnosti letalskega prevoznika negativna in zaupanje nižje. Slušatelj bo v tem primeru, če bo imel možnost izbora, izbral letalsko storitev konkurenčnega letalskega prevoznika. Ugled, varnost in zaupanje družbe predstavljajo konkurenčno prednost letalskega prevoznika. Letalska družba je kapitalsko-intenzivna družba. Nihanje v povpraševanju ima takojšnji vpliv na prihodkovno stran, medtem ko ostanejo stroški isti oz. potrebujejo za prilagoditev daljše časovno obdobje. Negativna podoba letalskega prevoznika vpliva na manjše povpraševanje, manjši nakup letalskih vozovnic, izpad prihodkov ter ima, na kratek rok, ob nespremenjenih stroških, vpliv na finančni rezultat in kapital družbe. Za letalskega prevoznika je kapital poleg likvidnosti in solventnosti ključnega pomena za obstoj letalskih operacij, ker omogoča izvajanje osnovne funkcije accountable managerja, t.j. zagotavljanje varnosti letenja. Letalskemu prevozniku, ki ne zmore zagotavljati varnosti letenja regulator odvzame operativno licenco. Letalskemu prevozniku je pomemben vsak potencialni uporabnik letalske storitve. Struktura cene je narejena iz dveh delov. Prvi del predstavlja prevoznina, ki predstavlja prihodek družbe v delu, ki presega fiksne stroške, drugi del pa takse, ki jih mora družba odvesti v odvisnosti od destinacije letov. Dobiček po potniku, iz naslova prodane letalske vozovnice, je v primerjavi z vsebovanimi fiksnimi stroški konkretnega leta in taksami, majhen. Članek v časopisu Večer, ki je bil objavljen dne 30. 07. 2014 »Globalna arena brutalno....«, v katerem novinar Srečko Klapš povzema »ugotovitve analitikov, ki napovedujejo, da bo turistična industrija v letu 2014 k svetovni ekonomiji prispevala sedem tisoč milijard dolarjev, od tega več kot 2200 milijard dolarjev neposredno«, nakazuje, da ima letalska družba skromen dobiček po potniku. V nadaljevanju navaja, »da to še ne pomeni, da bodo donosi v turizmu, ki so v primerjavi z drugimi naložbami nižji oziroma le nekaj odstotni, postopoma višji. To kažejo tudi podatki Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA), ki napovedujejo, da bo imela letalska industrija v letu 2014 ob 746 milijardah dolarjev prihodkov za 18 milijard dolarjev čistega dobička, kar je le šest dolarjev na potnika in predstavlja skromen 2,4-odstotni donos.« Za letalskega prevoznika, ki mu vsak prepeljani potnik prinaša, poleg prihodka, po odbitju stroškov, dobiček, je pomemben vsak potencialni uporabnik letalske storitve in zato je ohranjanje/krepitev ugleda, zaupanja in varnosti strateškega pomena. Izguba ugleda, zaupanja in predstave varnosti v očeh potencialnega uporabnika letalske storitve predstavlja oportunitetno izgubo in ima vpliv na še ne realizirane poslovne rezultate družbe. Letalski prevoznik v Republiki Sloveniji je podvržen istim zakonitostim kot vsi ostali letalski prevozniki na svetovni ravni. Družba je organu posredovala dokumente označene kot poslovna skrivnost zato, ker je vnaprej, kot dober poznavalec letalske industrije, ocenila, da vsebujejo podatke, ki vplivajo na njen tržni položaj. Obdelani podatki predstavljajo informacijo. Informacija deluje v letalski industriji kot fizični dokaz, tako za potnike kot celotni ekosistem letalskega prevoznika. Fizični dokaz vpliva na potrošnika. Fizični dokaz je vse, kar potrošnik vidi, sliši ali občuti. Funkcija fizičnih dokazov je dvojna: opozarjajo, da nekaj obstaja in lahko so dokaz uspešnosti podjetja. Fizični dokaz definira fizično okolje, to pa vpliva na potrošnikov vtis in na njegovo zadovoljstvo. Fizično okolje lahko privablja ali odbija kupca, saj si ga vtisnejo v podzavest. Če so ti vtisi dobri, se porabnik vrača k izvajalcu. V letalstvu ločimo fizično okolje v lasti letalske družbe in fizično okolje, ki ni v lasti letalske družbe. Fizični dokaz so letala letalske družbe, letalsko osebje in ostali zaposleni, uniforme letalskega osebja in zaposlenih, ki stopajo v direktni kontakt s potniki, poslovni prostori (sedež in predstavništva) letalskega prevoznika, vodstvo, nadzorniki, uniforme, vsi dokumenti, kjer se pojavlja logo družbe, letna poročila, tiskani oglasi in fizično okolje, ki ni v lasti družbe, tudi mediji, časopisi,...Fizični dokaz vpliva tudi na ekosistem letalskega prevoznika. Ekosistem prestavljajo proizvajalci in najemodajalci letal, logistična podjetja, potovalne agencije, globalni distribucijski sistem, vladne agencije, ostali prevozniki, letališča, ponudniki zemeljske operative, prodajna mesta, BSP-ji, gostitelji informacijskih sistemov, ponudniki cateringa,...Ekosistem se odziva na vsako informacijo. Ker lahko posredovani podatki postanejo pri prejemnikih informacija, je pomembno, da so podatki posredovani pooblaščenim osebam na pravi način. To je zagotovilo, da se prepreči uporaba izrazne moči informacij v škodljive/šikanozne namene. Družba ima neposredne izkušnje s posledicami objavljanja informacij v medijih na temo izdaje letalskih vozovnic, odobrenih pod posebnimi pogoji v obdobju od aprila 2013 dalje in še kar traja na nepravi način s strani nepooblaščenih oseb. Finančna škoda, ki je bila povzročena družbi z javnim razkritjem, je večja od seštevka vseh danih popustov potnikom, ki so prejeli letalske vozovnice v letih od 2009 do 2011 in so bili predstavljeni javnosti. Škoda, ki je nastala in še nastaja, je nastala in nastaja iz različnih naslovov. Zaposleni družbe in ostalih državnih institucij se še vedno ukvarjajo s primerom iz preteklosti, namesto, da bi iskali rešitve za prihodnost in prestavljajo oportunitetno izgubo prihodkov. Zaposleni, ki delajo s strankami družbe, so bili deležni mobinga v obliki izsiljevanj potnikov, sovražnega govora, groženj. Ugled družbe in zaupanje potencialnih koristnikov letalskih storitev družbe je po javnih objavah padalo. Posledično se je zmanjševalo povpraševanje po letalskih vozovnicah, ne takoj ob objavah, ampak v zamiku enega meseca in pol. Nekatere pomembne poslovne stranke in fizične osebe, ki so pred afero redno letele z Adrio Airways, sedaj letijo naključno, raje uporabljajo konkurenčne letalske prevoznike, ki letijo iz oddaljenih letališč. Kot glavni razlog uporabe drugih letalskih prevoznikov so navedle nezaupanje v družbo in strah, da se bodo pojavila v medijih. Družba beleži najmanj dve-odstotni negativni vpliv na prihodkovni strani zaradi objav v medijih.
Pooblaščenec ugotavlja, da so predmet zahteve informacije, ki jih je organ pridobil od Adria Airways d.d v okviru vodenja postopka o sumu korupcije. Kot izhaja iz navedb stranskega udeleženca, se pri zatrjevanju izjeme poslovne skrivnosti sklicuje na subjektivni in objektivni kriterij varovanja poslovne skrivnosti. Pooblaščenec je vpogledal v informacije, ki so predmet zahteve in ugotavlja, da so določene informacije označene z oznako: poslovna skrivnost, zaupno, kar v izpodbijani odločbi ugotavlja tudi organ. To pomeni, da je bil organ, v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1 v povezavi z drugim odstavkom 40. člena ZGD-1, dejansko seznanjen, katere informacije predstavljajo za stranskega udeleženca poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, in sicer: seznami vozovnic in končno poročilo Službe za notranjo revizijo glede revidiranja izdajanja letalskih vozovnic družbe Adrie Airways odobrenih pod posebnimi pogoji. Pri presoji različnih seznamov vozovnic (seznam vozovnic, odobrenih po posebnih pogojih v letu 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, seznam vozovnic, odobrenih po rednih cenah ali po posebnih pogojih, za šest točno določenih oseb, za obdobje od leta 2007 do 2013, seznam zlatih potnikov od leta 2007 do leta 2012, seznam vozovnic, odobrenih po posebnih pogojih za leto 2013), je organ navedel, da imajo v glavnem oznako poslovna skrivnost, vendar temu ne more slediti, saj je z izvedenim delnim dostopom na način, da se prekrijejo varovani osebni podatki, zadoščeno tudi varovanju poslovne skrivnosti.
Po oceni Pooblaščenca je takšna obravnava poslovne skrivnosti, da je organ sam presojal, kaj po njegovi oceni od zahtevanih informacij dejansko predstavlja poslovno skrivnost stranskega udeleženca po subjektivnem kriteriju, v nasprotju prvim odstavkom 39. člena ZGD-1. Kar pomeni, da je organ napačno uporabil materialno pravo, ko je tako označene informacije presojal z vidika objektivnega kriterija. Organ se namreč, ob izpolnjenem subjektivnem kriteriju varovanja poslovne skrivnosti, nima podlage spuščati v presojo o pomembnosti tako označenih podatkov, niti v vprašanje, ali bi z razkritjem zahtevanih podatkov nastala občutna škoda. Ko govorimo o poslovni skrivnosti, je namreč v skladu z 39. členom ZGD-1 dovolj, da je izpolnjen eden izmed obeh kriterijev. Dolžnost organa oziroma na drugi stopnji Pooblaščenca pa je, da ob izpolnjenem subjektivnem kriteriju presoja, ali gre v obravnavanem primeru morda za informacije oziroma podatke, ki v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1, ne morejo biti označene kot poslovna skrivnost, ker so po zakonu javne, ali gre za podatke o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Predmet presoje v konkretnem postopku so informacije, ki jih je organ, v skladu s svojimi pristojnostmi po ZIntPK, pridobil od stranskega udeleženca pri ugotavljanju suma korupcije. O svojih ugotovitvah je organ v skladu z 18. člena ZIntPK dne 27.2.2014 objavil del ugotovitev. Organ je torej o svojih ugotovitvah zavezan obveščati javnost, pri čemer je, glede na zakonsko določbo v 13. členu ZIntPK, omejen pri obdelavi osebnih podatkov (organ lahko v načelnih mnenjih in ugotovitvah obdeluje osebne podatke posameznika, in sicer ime, priimek, funkcijo, položaj in zaposlitev) ter pri informacijah, ki bi lahko ogrozile interese predkazenskega, kazenskega ali drugega nadzornega ali sodnega postopka. V skladu z 28. členom Poslovnika organa pa je organ dolžan med drugim varovati tudi poslovne skrivnosti, s katerimi se seznani, njihovo objavo pa lahko dovoli le predsedujoči ali senat komisije, upoštevajoč predpise, ki urejajo varstvo poslovne skrivnosti. To nedvomno pomeni, da je organ dolžan spoštovati tudi 39. člen ZGD-1 (v povezavi s 40. členom ZGD-1), na katerega se je skliceval stranski udeleženec. Vsebina objave, z izjemo zgoraj navedenih omejitev, je torej odvisna od presoje organa, kaj in v kakšnem obsegu ter s katerimi informacijami bo javnost obvestil o svojih ugotovitvah. Pri tem Pooblaščenec poudarja, da določba 18. člena ZIntPK sicer res govori o obveščanju javnosti, vendar to ne pomeni, da so vse informacije, s katerimi razpolaga organ, javne. Zato po mnenju Pooblaščenca ZIntPK ne predstavlja pravne podlage v smislu 3. odstavka 39. člena ZGD-1, da bi lahko govorili o podatkih, ki so po zakonu absolutno javni in na ta način presegli označene poslovne skrivnosti, ki so predmet zahteve.
Pri presoji dostopa do internih aktov - navodil, ki urejajo pogoje za neodplačno ali cenovno ugodnejšo prodajo oziroma izdajo letalskih vozovnic določenim osebam, prav tako pa tudi pri presoji končnega poročila Službe za notranjo revizijo glede revidiranja izdajanja letalskih vozovnic družbe Adrie Airways, odobrenih pod posebnimi pogoji, je organ odločil, da je podan objektivni kriterij varovanja poslovne skrivnosti. Pooblaščenec se z odločitvijo organa v celoti strinja. Gre za informacije, ki izkazujejo notranje delovanje poslovnega subjekta, tako na področju same organizacije, sistema kontrol družbe, morebitne poslovne odločitve, podatke o načinu poslovanja v preteklosti ter številna priporočila za delovanje družbe vnaprej, kar vsekakor predstavlja konkurenčno prednost podjetja in bi razkritje teh podatkov družbi povzročilo občutno škodo.
Glede na navedeno je pri zahtevanih informacijah podana izjema poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Ker je Pooblaščenec odločil, da so informacije izvzete iz prostega dostopa zaradi obstoja poslovne skrivnosti, ni potrebe, da bi se moral opredeljevati tudi do obstoja morebitnih drugih izjem (varstva osebnih podatkov), ki jih je sicer zatrjeval organ.
Ne glede na gornje ugotovitve, da je pri zahtevanih informacijah podana izjema poslovne skrivnosti pa Pooblaščenec meni, da gre v danem primeru za informacije, ki jih je organ pridobil v okviru svojih pristojnosti, ko je ugotavljal sum korupcije v zvezi z letalskimi vozovnicami v družbi, ki je v večinski lasti države, zato je participacija javnosti nujno potrebna, vsaj v določenem delu.
Pooblaščenec je v nadaljevanju izvedel test interesa javnosti, na podlagi 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, na katerega se je skliceval tudi prosilec. Test interesa javnosti določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (kjer so navedene izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, op. Pooblaščenca) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v izrecno določenih primerih (med katerimi pa ni izjeme poslovne skrivnosti ali varstva osebnih podatkov). Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Pri testu javnega interesa gre za tehtanje, s katerim mora organ pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – v konkretnem primeru se varuje izjema poslovne skrivnosti stranskega udeleženca. Pri uporabi testa prevladujočega javnega interesa je potrebno presoditi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije.
Kot izhaja iz delnih ugotovitev z dne 27.2.2014, ki jih je organ objavil na svoji spletni strani, se je postopek po ZIntPK začel na podlagi anonimne prijave, kasneje pa so bili v medijih objavljeni različni spiski posameznikov, ki naj bi bili deležni različnih ugodnosti glede letalskih vozovnic pri stranskem udeležencu. Ker je stranski udeleženec družba v večinski lasti in pod prevladujočim vplivom države, se je izpostavilo vprašanje, ali je družba delovala gospodarno oziroma ali so bili podani znaki korupcije. Zadeva je bila še toliko bolj odmevna, ker so se v medijih ob tem pojavljala imena iz političnih krogov, ki naj bi se sicer zoper takšna in podobna ravnanja »borila«. Organ je ocenil, da je z vidika vprašanja etike in integritete nujno, da do tovrstnih primerov ne bi več prihajalo, skrb in odgovornost za to pa je primarno na družbi oziroma stranskemu udeležencu. Pri dodeljevanju cenejših ali brezplačnih letalskih vozovnic s strani stranskega udeleženca lahko govorimo o obremenitvi premoženja države, ki pa mora biti pregleden, saj šele slednje pripelje do zaupanja v gospodarno ravnanje z državnim premoženjem. Seveda ob tem obstajajo tudi določene zakonske in hkrati legitimne omejitve, med katere nedvomno sodi tudi varovanje poslovne skrivnosti. Organ je v izpodbijani odločbi odločil (prva točka izreka), da se prosilcu posredujejo seznami vozovnic na način, da se prekrijejo varovani osebni podatki, imena in priimki potnikov ter razlogi odobritve. Pooblaščenec je tako v nadaljevanju tehtal, ali je za takšen dostop do zahtevanih informacij podan javni interes, ki prevlada nad interesom varovanja poslovne skrivnosti stranskega udeleženca oziroma ali je podan javni interes tudi širše, za razkritje seznama z imeni in priimki, kar je v pritožbi zatrjeval prosilec.
Pooblaščenec ocenjuje, da je z vidika nadzora nad delovanjem družb v večinski lasti države v javnem interesu, da so v obravnavanem primeru prosto dostopne informacije na način, kot je odločil organ v izpodbijani odločbi, torej, da obstajajo različni seznami vozovnic, ki izkazujejo, pod kakšnimi pogoji so bile letalske vozovnice odobrene (iz naslova seznama) in v kašnem številu. Po oceni Pooblaščenca pa javni interes ni izkazan za razkritje imen in priimkov, navedenih na teh seznamih, niti za dostop do internih aktov in končnega poročila Službe za notranjo revizijo glede revidiranja izdajanja letalskih vozovnic družbe Adrie Airways odobrenih pod posebnimi pogoji. Razlogi za to so naslednji: Nadzor organa o sumu korupcije je bil primarno usmerjen na družbo oziroma stranskega udeleženca, ki je takšno ravnanje dovoljeval. Seveda ni mogoče sprejeti stališča, da posamezniki, ki so to izkoristili, niso soodgovorni za takšna ravnanja, pa vendar pri tehtanju med javnim interesom in škodo, ki bi pri tem nastala, ne samo družbi, temveč tudi posameznikom, saj kot je ugotovil organ, seznami vozovnic niso točni oziroma zanesljivi, je Pooblaščenec odločil, da javni interes za razkritje imen in priimkov na seznamih vozovnic ni izkazan oziroma podan. Ob tem Pooblaščenec ugotavlja, da tudi prosilec pri zatrjevanju javnega interesa ni navedel konkretnih argumentov, ki bi terjali prost dostop do imen in priimkov potnikov. Zgolj dejstvo, da je bil določen posameznik deležen posebne obravnave pri letalskih vozovnicah, po oceni Pooblaščenca ni dovolj tehten argument, ki bi presegel poslovno skrivnost družbe. Razkritje posameznikov, po oceni Pooblaščenca, ne bi pripomoglo k nič večji oziroma kakovostnejši razpravi o problemu »korupcije v Sloveniji«, pomembno pa je, da se tovrstna dejanja prepoznajo, da se o tem govori in ključno, kar je v konkretnem primeru navedel v svojih ugotovitvah tudi organ, da se prepreči, da se to ne bo (več) dogajalo. Zato je tudi treba omogočiti delni dostop do seznamov vozovnic, brez imen in priimkov potnikov. Poleg navedenega Pooblaščenec ne more mimo navedb stranskega udeleženca, da je pri njegovi dejavnosti zaupanje strank izrednega pomena, zaupanje v varnost in v družbo kot celoto, zato bi razkritje potnikov na seznamih vozovnic (ki niso zanesljivi, op. Pooblaščenca) povzročilo veliko finančno škodo, saj se posamezniki ne bi več odločali za njihove lete. Res je, da si mora družba pridobiti zaupanje strank s svojim dobrim delom, ne pa s prikrivanjem morebitnih nepravilnosti, pa vendar je po oceni Pooblaščenca v obravnavanem primeru razkritje seznama potnikov tudi v nasprotju z javnim interesom. Javni interes je namreč tudi v tem, da družba v večinski lasti države dosega dobre poslovne rezultate, saj bi v nasprotnem primeru lahko posledice »občutili« vsi državljani (propad ali dokapitalizacija družbe, izguba delovnih mest, itd.).
Glede na navedeno je Pooblaščenec odločil, da je z delnim dostopom do informacij, ki so navedene v prvi točki izreka izpodbijane odločbe, ob informacijah, ki so glede letalskih vozovnic že dostopne na spletni strani organa, zadoščeno javnemu interesu. Ob tem pa takšen dostop ne more pomeniti preobsežnega in nesorazmernega posega v poslovno skrivnost stranskega udeleženca.
Pooblaščenec tako zaključuje, da je bila odločitev organa prve stopnje pravilna, da je izrek v izpodbijani odločbi zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi (organ ni pravilno uporabil materialnega prava v delu, ki se nanaša na poslovno skrivnost). Zato je Pooblaščenec, v skladu s 3. odstavkom 248. člena ZUP, podal svoje razloge za odločitev in pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo z dne 16. 5. 2014, št. 0900-63/2014/2 (01013), Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka