Prosilec - Občina Lukovica
+ -Številka: 090-146/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala dostop do soglasja, ki ga je Občina Lukovica izdala za prevoz s tovornimi vozili po občinski javni cesti št. 735 931, preklica soglasja, dopisov oz. dokumentov iz katerih izhaja, kaj je organ storil v zvezi s problematiko soglasja in vpogled v projektno dokumentacijo hudournika Čepljica. Organ je z odločbo zahtevo prosilke v celoti zavrnil. Zoper takšno odločitev je prosilka vložila pritožbo, ker je organ napačno uporabil materialen predpis, odločitve ni oprl na nobeno izmed izjem, ki jih ZDIJZ določa v 6. čl. in zaradi nepravilnega pravnega pouka v odločbi. Pooblaščenec je pritožbi prosilke delno ugodil, izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo tako, da je prosilki omogočil dostop do zahtevanih dokumentov s prekritimi varovanimi osebnimi podatki (delni dostop).ODLOČBA:Številka: 090-146/2014/10
Datum: 3. 9. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odstavka 15. člena ter 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo, z dne 28. 5. 2014, št. 090-0001-1/14, Občine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana odločba organa delno odpravi ter se odloči:
a. Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo:
- soglasja št. 354-000054/2010 z dne 24. 11. 2010, tako da v dokumentu prekrije:
A) ime, priimek, naslov bivališča v glavi dokumenta,
B) ime, priimek, naslov bivališča v vrstici, ki se začne z Ivestitorju:
C) naslov bivališča v vrstici, ki se začne z materiala po
- preklica soglasja št. 371-23/14 z dne 19. 3. 2014, tako da v dokumentu prekrije:
A) ime, priimek, naslov bivališča v glavi dokumenta,
B) ime, priimek, naslov bivališča v prvi točki izreka,
C) naslov bivališča v tretji točki izreka,
D) naslov bivališča v vrstici, ki se začne z območja RCU
- prošnje za pojasnila št. 061-1-2/2014 z dne 12. 6. 2014, tako da v dokumentu prekrije:
A) naslov bivališča v vrstici, ki se začne z ZADEVA:,
B) naslov bivališča, ime, priimek v vrstici, ki se začne z izvedbe del
- prošnje za pojasnila št. 061-1-1/2014 z dne 2. 6. 2014, tako da v dokumentu prekrije:
A) naslov bivališča v vrstici, ki se začne z ZADEVA:,
B) naslov bivališča, ime, priimek v vrstici, ki se začne z izvedbe del
- dopisa Inšpekcijske pisarne Kamnik št. 0618-971/2014 z dne 6. 6. 2014, tako da v dokumentu prekrije:
A) ime, priimek, naslov bivališča v vrstici, ki se začne z Inšpektor za okolje je,
B) ime, priimek v vrstici, ki se začne z pregledu je bilo
- zapisnika o inšpekcijskem nadzoru Inšpekcijske pisarne Kamnik z dne 21. 3. 2014, tako da v dokumentu prekrije:
A) ime, priimek, naslov bivališča v vrstici, ki se začne z uri na kraju samem,
B) ime, priimek v vrstici, ki se nahaja pod vrstico, ki se konča z matična številka),
C) ime, priimek v vrstici, ki se začne z Zapisnik je sestavljen
D) podpis v nogi dokumenta, ki se nahaja pod Prisotni:
b. Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v projektno dokumentacijo hudournika Čepljica, brez spremljujočih dopisov, tako da v dokumentaciji prekrije:
A) ime, priimek, podpis odgovornega projektanta,
B) ime, priimek, podpis odgovornega vodje projekta,
C) ime, priimek. podpis sodelujočih inženirjev pri projektu,
D) ime, priimek, podpis izdelovalca dokumentacije,
E) ime, priimek, podpis odgovornega geodeta.
2. V delu, v katerem je organ, v skladu s prejšnjo točko tega izreka, dolžan prekriti varovane osebne podatke in v delu, v katerem organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, se pritožba prosilke zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 14. 5. 2014 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, in sicer je zahtevala:
I. soglasje, ki ga je Občina Lukovica izdala za prevoz s tovornimi vozili po občinski javni cesti št. 735 931 (v nadaljevanju: soglasje);
II. preklic soglasja;
III. dopise oz. dokumente iz katerih izhaja, kaj je organ storil v zvezi s problematiko soglasja;
IV. vpogled v projekt(e), ki ga/jih je Občina Lukovica naročila in plačala pod postavko Hudournik Čepljica.
Prosilka je ob tem navedla, da želi informacije; zahtevane v tč. I., II. in III. zahteve, prejeti po elektronski pošti, na njen e - naslov: ... Informacije, zahtevane v tč. IV. zahteve, si želi ogledati na sedežu organa.
Organ je zahtevo prosilke v celoti zavrnil z odločbo št. št. 090-0001-1/14, z dne 28. 5. 2014. V odločbi navaja, da:
I. se zahtevi iz točke I. ne ugodi, ker je bil dokument izdan na zahtevo fizične osebe, ki s prosilko nima direktne povezave. Soglasje se je nanašalo na pridobitev dovoljenja za prevoz zemljine na zasebno zemljišče za enkraten namen. Ker gre za območje delno kategorizirane občinske ceste in v nadaljevanju ceste v zasebni lasti, po kateri so se prevozi izvajali, okoliščine primera ne dajejo konkretnih osnov, ki bi podatek označevale kot informacijo javnega značaja. Organ za primer izvajanja prevozov, ki se vršijo v sedanjem času, ni izdal soglasja, niti se ni to od organa zahtevalo. Gre torej za podatek, s katerim organ ne razpolaga.
II. se zahtevi iz točke II. ne ugodi, ker dokument, ki ga prosilka zahteva ni bil izdan in gre za informacijo, ki je organ ne poseduje.
III. se zahtevi iz točke III. ne ugodi, ker so prosilka, njeni sorodniki in bližnji sosed v enem samem tednu na naslov občinske uprave naslovili mnoštvo vlog (pisnih in telefonskih zahtev) za urgiranje v zadevi izvajanja prevozov na območju Podpeči, kar je moteče vplivalo na delo organa. Ker je organ zaradi rešitve zapleta klical pristojni inšpekcijski organ in zahteval ogled na terenu ter zapisnik izvedenega ogleda, se šteje, da je s tem naredil vse v njegovi moči in pristojnosti. Ugotovitve inšpekcijskega nadzora niso prikazale nikakršnih nepravilnosti, zato organ šteje zadevo za zaključeno. Vsaka ponovna zahteva v zvezi s tem predstavlja zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Zahtevo prosilke je treba upoštevati skladno z 2. odst. 39. čl. Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS), ki določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. V navedenem kontekstu se presoja tudi vpliv odločitve na vse udeležence, kar pomeni, da mora organ v postopku presojanja delo opraviti samostojno, v okviru in na podlagi Ustave RS in zakonov ter drugih predpisov, kar posledično pomeni, da se upoštevajo, tehtajo in zavarujejo pravice vseh strank in udeležencev v postopku.
IV. se zahtevi iz točke IV. ne ugodi, ker izvedba projekta Hudournik Čepljica nima direktne povezave s prosilko. Pregled dokumentacije bi lahko tolmačili kot povod za pridobitev informacij za zlorabo le-teh. Ker namen prosilke ni v dobronamerni preverbi primernosti izvedbe projekta, primernosti porabe sredstev, niti ni prosilka stranka v postopku, je mogoče sklepati le, da gre za pridobivanje vira informacij za namen, ki ni v dostopanju do informacij zaradi izvrševanja demokratične in nadzorne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja, temveč ravno nasprotno.
V prid svoji odločitvi organ navaja, da je poleg navedenega opravil tudi škodni test, test sorazmernosti in test interesa javnosti.
Zoper odločbo organa je prosilka, dne 3. 6. 2014, pri Pooblaščencu vložila pritožbo, v kateri navaja, da:
I. organ odločitve ne opira na nobeno izmed izjem, ki jih ZDIJZ določa v 6. čl.
II. je za odločitev v tej zadevi nepomembno, kako organ tolmači njen pregled informacij javnega značaja in njene namene vpogleda. Namen, ki ga organ samovoljno pripisuje prosilki, ne more biti utemeljen razlog za zavrnitev zahteve za dostop do v informacije javnega značaja. Še posebej to velja za točko IV., kjer gre za projekt, ki je bil naročen in financiran z javnimi sredstvi.
III. je pravni pouk v izpodbijani odločbi nepravilen, saj je v njem navedena pravica do pritožbe v roku 8 dni od prejetja odločbe in ne 15 dni.
Organ je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, z dne 9. 6. 2014, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pooblaščenec je dne 14. 7. 2014 pozval prosilko k pojasnitvi III. točke zahteve, z namenom določneje ugotoviti, kateri so dopisi oz. dokumenti, ki jih je prosilka zahtevala od organa v tej točki. Iz zahteve prosilke to namreč ni bilo razvidno in tudi ne iz odločbe organa, ki je sicer ob odločanju vedel, kaj prosilka želi (Prosilka se je v zahtevi sklicevala na preteklo komunikacijo med njo in organom ter navedla: »prosim, če mi posredujete še te dopise oz. dokumente«), vendar se je organ v odločbi do zahteve v tem delu opredelil pavšalno oz. nekonkretizirano. Prosilka je z dopisom in v telefonskem pogovoru z dne 15. 7. 2014 pojasnila, da je napisala zahtevo nenatančno, ker ni vedela, kaj točno je organ storil v zvezi s problematiko Hudournika Čepljica. Nadalje je pojasnila, da se zahteva v tej točki nanaša na dokumente oz. dopise, ki jih je organ naslovil na pristojnega inšpektorja iz Kamnika in na policiste PP Domžale ter na njihove ugotovitve oz. zapisnike, iz katerih bi bilo razvidno, kakšna dovoljenja in potrebne dokumente ima g. … in kakšne so njihove strokovne ugotovitve v zvezi s tem
Organ je Pooblaščencu na podlagi poziva, z dne 17. 7. 2014, dne 5. 8. 2014 posredoval:
C) soglasje,
D) preklic soglasja,
E) celotno projektno dokumentacijo hudournika Čepljica (original),
F) prošnjo za pojasnila v zadevi izvajanja del, naslovljeno na Inšpektorat za okolje in prostor (OE Ljubljana), Inšpekcijsko pisarno Kamnik ter odgovor v zvezi z njo,
G) prošnjo za pojasnila v zadevi izvajanja del, naslovljeno na Ministrstvo za gospodarstvo, Inšpektorat RS za energetiko in rudarstvo (brez odgovora, ker ga organ ni prejel),
H) zapisnik inšpekcijskega nadzora z dne 21. 3. 2014.
Zapisnik o izvedenem ogledu strokovnega sodelavca, zadolženega za gospodarske javne službe po navedbah organa ne obstaja, prav tako dopisov o komunikaciji med organom in policijo organ nima.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pojem informacije javnega značaja:
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V konkretnem primeru je prosilka zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovila na Občino Lukovica, ki je nedvomno dolžna delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. člena ZDIJZ.
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oziroma definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja, kot izhaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, Pooblaščenec ugotavlja, da je delovno področje organa urejeno v 140. čl. Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS), ki določa, da v pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine. Država lahko z zakonom prenese na občine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva. Širše oz. celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Upoštevaje navedeno vse zahtevane informacije nedvomno spadajo v delovno področje organa.
Glede zahteve pod točko I in II:
Pooblaščenec je na podlagi posredovane dokumentacije ugotovil, da organ dejansko razpolaga s soglasjem in preklicem soglasja. V izpodbijani odločbi je organ sicer utemeljil svojo odločitev v tem delu na podlagi trditve, da preklic soglasja ni bil izdan in gre za informacijo, ki je organ ne poseduje in na podlagi dejstva, da sta bila dokumenta izdana na zahtevo fizične osebe, ki s prosilko nima direktne povezave. Prvi razlog (neobstoj dokumenta) je neutemeljen, ker organ z dokumenti, ki vsebujejo zahtevane informacije, dejansko razpolaga. V zvezi z drugim razlogom Pooblaščenec pojasnjuje, da v skladu z izrecno določbo ZDIJZ (načelo prostega dostopa - 5. čl.) prosilki zahteve ni treba pravno utemeljiti ali izkazati upravičenega interesa. Prost dostop do informacije javnega značaja je torej omogočen vsakomur, ne glede na (ne)izkazan interes ali na (ne)obstoj naveznih okoliščin z zahtevano informacijo oz. dokumentom, ki to informacijo vsebuje. Prosilki posledično ni treba izkazovati razloga, zaradi katerega želi neko informacijo. Organi zavezanci lahko zavrnejo dostop do informacij javnega značaja le v primeru izjem, ki jih določa ZDIJZ v 1. odst. 6. čl. Po pregledu vsebine dokumenta je Pooblaščenec ugotovil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov, določena v 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in da gre za informacijo, pri kateri je v tem delu treba uporabiti določbo 7. čl ZDIJZ (obrazložitev spodaj). Pooblaščenec ugotavlja, da je organ na prvi stopnji zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi ter je zato, na podlagi prvega odst. 252. čl. ZUP, pritožbi prosilke delno ugodil, izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo ter odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Glede zahteve pod točko III in IV:
Organ v izpodbijani odločbi v zvezi s točko III zahteve navaja, da šteje zadevo za zaključeno in da vsaka ponovna zahteva predstavlja zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. V zvezi s točko IV zahteve pa navaja, da izvedba projekta Hudournik Čepljica nima direktne povezave s prosilko in da bi pregled dokumentacije lahko tolmačili kot povod za pridobitev informacij za zlorabo le-teh. Svojo odločitev nadalje utemeljuje s sklicevanjem na 2. odst. 39. čl. Ustave RS, ki določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes. Glede slednjega Pooblaščenec ponovno poudarja (obrazložitev zgoraj), da v skladu z ZDIJZ velja načelo prostega dostopa, ki predstavlja konkretizacijo 39. čl. Ustave RS. 5. odst. 5. čl. ZDIJZ sicer določa, da organ lahko prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja oz. so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko, kar pomeni, da je uporaba navedenega določila predvidena le izjemoma in v primerih, ko sta zloraba ali šikanozni značaj očitna. Pooblaščenec glede na navedeno ocenjuje, da v predmetni zadevi niso izpolnjeni pogoji za uporabo navedenega določila, ker prosilka z zahtevo ni prekoračila pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja, katere namen je izvrševanje demokratične in nadzorne funkcije državljanov. Pooblaščenec tudi ni zasledil, da bi prosilka od organa že kdaj zahtevala informacije oz. dokumente, ki jih zahteva v III. tč. ali da bi bil na kakršenkoli način izkazan šikanozni namen v zvezi z dokumentacijo v IV. tč. zahteve. Navedbe organa o potencialni šikanoznosti in zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja so tako zgolj pavšalne in ne navajajo prepričljivih konkretnih razlogov v prid odločitvi organa, zato jih Pooblaščenec ocenjuje kot neutemeljene. Ob tem Pooblaščenec še dodaja, da je v zvezi z vprašanjem zlorabe pravice že odločal in organu priporoča seznanitev z vsebino odločb št. 090-117/2012/3 in 090-224/2013/3, ki so objavljene na spletni strani Pooblaščenca.
Pooblaščenec je na podlagi posredovane dokumentacije in telefonskega razgovora s predstavnico organa ugotovil, da organ dejansko razpolaga s prošnjo za pojasnila, naslovljeno na Inšpektorat za okolje in prostor (OE Ljubljana), Inšpekcijska pisarna Kamnik, z dne 2. 6. 2014, odgovorom Inšpektorata z dne 6. 6. 2014, prošnjo za pojasnila v zadevi izvajanja del, naslovljeno na Ministrstvo za gospodarstvo, Inšpektorat RS za energetiko in rudarstvo, z dne 12. 6. 2014, zapisnikom inšpekcijskega nadzora, z dne 21. 3. 2014 in projektno dokumentacijo hudournika Čepljica. Po pregledu vsebine navedenih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da je v teh dokumentih delno podana izjema varstva osebnih podatkov, določena v 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in da gre za informacije, pri katerih je treba uporabiti določbo 7. čl ZDIJZ (obrazložitev spodaj). Pooblaščenec ugotavlja, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi ter je zato, na podlagi prvega odst. 252. čl. ZUP, pritožbi prosilke delno ugodil, izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo ter odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Pooblaščenec je presojal tudi, ali organ razpolaga z dokumenti oz. dopisi, ki jih je organ naslovil na policiste PP Domžale ter z njihovimi ugotovitvami oz. zapisniki. V dopisu, z dne 5. 8. 2014, in telefonskem pogovoru, z dne 1. 9. 2014, je organ prepričljivo pojasnil, da ni komuniciral s policisti, ker so bile prijave podane s strani občanov, posledično pa z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Pooblaščenec nima razloga, da ne bi verjel navedbam organa in ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval zahtevane informacije. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. členom ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilke v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je Pooblaščenec pritožbo prosilke, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
Glede vprašanja, ali zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, glede katerih je treba uporabiti 3. tč. 1. odst. 6. čl. in 7. čl. ZDIJZ:
Pooblaščenec se je v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki predstavljajo varovane osebne podatke v skladu z določili Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. čl. ZVOP-1. Iz navedenih določb kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Že iz določbe 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka, kar pomeni, da je razkritje osebnega podatka v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec je pri pregledu soglasja št. 354-000054/2010 z dne 24. 11. 2010, preklica soglasja št. 371-23/14 z dne 19. 3. 2014, prošnje za pojasnila št. 061-1-2/2014 z dne 12. 6. 2014, prošnje za pojasnila št. 061-1-1/2014 z dne 2. 6. 2014, dopisa Inšpekcijske pisarne Kamnik št. 0618-971/2014 z dne 6. 6. 2014 in zapisnika o inšpekcijskem nadzoru Inšpekcijske pisarne Kamnik z dne 21. 3. 2014 ugotovil, da ti dokumenti vsebujejo osebne podatke:
- ime, priimek, podpis, naslov bivališča investitorja
- ime, priimek, naslov sorodnika/ce investitorja
in da za njihovo javno razkritje ni pravne podlage v smislu 8. in 9. člena ZVOP-1, zaradi česar prosilka do teh podatkov ni upravičena. Organ jih mora pred posredovanjem prosilki prekriti, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Poleg zgoraj navedenih, ti dokumenti vsebujejo tudi sledeče osebne podatke:
- ime, priimek višjega svetovalca za gospodarske javne službe pri organu
- ime, priimek, podpis direktorja organa
- ime, priimek, podpis višje svetovalke za pravne, splošne in kadrovske zadeve pri organu
- ime, priimek, podpis župana
- ime, priimek, podpis inšpektorja za okolje.
Pri teh podatkih gre za t.i. nevarovane osebne podatke. V skladu s 1. alinejo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ podatki, povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (ime in priimek uradne osebe, ki je vodila postopek) ali z opravljanjem javne funckije (župan), namreč ne predstavljajo izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in se dostop do teh informacij dovoli.
Poleg navedenih določil je v zvezi z vpogledom v projektno dokumentacijo hudournika Čepljica potrebno uporabiti Zakon o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZGO-1), ki v 2. odst. 124. čl. določa, da ima vsakdo pravico pridobiti samo podatke o tem, ali je posameznik vpisan v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljevanju ZAPS) oz. v imenik Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljevanju IZS). To pomeni, da so imena, priimki in podpisi odgovornega projektanta, odgovornega vodje projekta, sodelujočih inženirjev pri projektu, izdelovalca dokumentacije in odgovornega geodeta v projektni dokumentaciji varovani osebni podatki in jih je, v skladu z določili 7. čl. ZDIJZ, treba prekriti oz. zahtevane dokumente anonimizirati, preden se prosilki omogoči vpogled, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Glede testov, ki jih je organ opravil:
Škodni test, test sorazmernosti in test interesa javnosti pridejo v poštev, kadar se presoja obstoj izjem v skladu s 1. odstavkom 6. čl. ZDIJZ. Pooblaščenec ugotavlja, da razen zgoraj navedene (varovani osebni podatki), ni podane nobene izmed zakonskih izjem, ki jih predvideva ZDIJZ. Organ torej odločitve ni oprl na nobeno izmed izjem, temveč je v zaključku izpodbijane odločbe le navedel, da je te tri teste opravil. Ker pa v navedbah organa ni zaslediti obrazložitve, kaj konkretno je organ s testi tehtal in katera izjema naj bi bila podana, Pooblaščenec ugotavlja, da je izpodijana odločba v tem delu neutemeljena.
Glede pravnega pouka odločbe organa:
Prosilka s pritožbo napada tudi pravni pouk odločbe organa. Pooblaščenec ugotavlja, da je organ sicer res napačno navedel rok pritožbe 8 dni namesto 15 dni. Zato je odločba v tem delu sicer nepravilna oz. nezakonita, vendar navedena nepravilnost ni povzročila zamude roka in s tem izgube pravice do pritožbe. Prosilka je namreč pritožbo vložila pravočasno.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav.
raziskovalec Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
pooblaščenka