Prosilec - UKC Ljubljana
+ -Številka: 090-145/2014/4
Kategorije: Ali dokument obstaja, Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilka je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zahtevala posredovanje dokumentacije v zvezi z objavo treh delovnih mest pri organu. Zahtevi je organ delno ugodil, pri čemer je v posredovanih dokumentih prekril varovane osebne podatke. Zaradi ne posredovanja dokumentov tretjega izbranega kandidata ter prekritih osebnih podatkov je prosilka pri organu vložila pritožbo. Pooblaščenec je v postopku ugotovil, da pri organu dokumentacija tretjega kandidata ne obstaja ter da je organ ravnal pravilno, ko je v posredovanih dokumentih prekril varovane osebne podatke kandidatov, zato je pritožbo prosilke zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-145/2014/4
Datum: 1. 8. 2014
Informacijski pooblaščenec po namestnici pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (pooblastilo št. 110-17/2006/48 z dne 17.08.2009) (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), brez številke z dne 25. 4. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke z dne 15. 5. 2014 zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, brez številke z dne 25. 4. 2014, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilka je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 11. 4. 2014 zahtevala, naj ji organ posreduje razpisno gradivo v postopku izbire treh kandidatov, akt o sistematizaciji, pogodbe o zaposlitvi, dokumentacijo izbranih kandidatov, potrdila o izobrazbi ter njihove reference. Zahtevana dokumentacija se nanaša na objavo prostega delovnega mesta, ki je bilo objavljeno na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, in sicer za delovno mesto »vzdrževalec medicinske opreme V, tehnično vzdrževalni sektor, služba za vzdrževanje medicinske opreme (št. GZ40939)«. Prosilka se je želela seznaniti z zahtevanimi informacijami v obliki vpogleda in fotokopij.
V predmetni zadevi je organ izdal odločbo, brez številke, z dne 25. 4. 2014, s katero je zahtevo prosilke delno zavrnil. V obrazložitvi odločbe je navedel, da posreduje prosilki naslednje dokumente:
- Prijava prostega delovnega mesta GZ 40939 z dne 24. 12. 2013;
- Vloga kadrovski službi: Objava delovnega mesta za nedoločen čas;
- Opisni list delovnega mesta vzdrževalec medicinske opreme V, iz pravilnika o sistematizaciji delovnih mest z dne 1. 8. 2008, sprememba z dne 17. 7. 2013;
- Prošnja za zasedbo prostega delovnega mesta z dne 31. 12. 2013;
- Europass življenjepis izbranega kandidata;
- Spričevalo o zaključnem izpitu izbranega kandidata, z dne 03. 07. 2001;
- Spričevalo izbranega kandidata z dne 17. 09. 1997;
- Prošnja za zasedbo prostega delovnega mesta 31. 12. 2013,
pri čemer je organ v navedenih dokumentih prekril naslednje osebne podatke kandidatov: naslov, datum rojstva, rojstni kraj, telefon, elektronski naslov, državljanstvo, ocene, splošni učni uspeh, firme predhodnih delodajalcev, delovno mesto pri predhodnih delodajalcih, spol, materni jezik ter ime in priimek izbora kandidatov. Navedene podatke je organ prekril, ker pogodbe o zaposlitvi z izbranimi kandidati še niso (bile) sklenjene. Svojo odločitev je utemeljil s sklicevanjem in citiranjem 7. člena ZDIJZ v povezavi s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov). Po mnenju organa prekriti podatki niso v neposredni povezavi z delovnim razmerjem izbranih kandidatov (javnih uslužbencev) in tako nimajo javne narave (organ se pri tem sklicuje na mnenje Pooblaščenca št. 0712-46/2006/2, z dne 14. 7. 2006). Nadalje je organ obrazložil, da prosilki ne more posredovati kopij pogodb o zaposlitvi izbranih kandidatov, saj slednje še niso podpisane s strani obeh pogodbenih strank, pri čemer je navedel, da ji bodo te posredovane naknadno, ko bodo podpisane s strani izbranih kandidatov.
Prosilka je dne 15. 5. 2014 zoper odločbo organa vložila pritožbo. Navaja, da ji niso bili posredovani podatki tretjega izbranega kandidata, razlogov za takšno odločitev pa ji organ ni sporočil. Prav tako prosilka navaja, da ji posredovani dokumenti s prekritimi osebnimi podatki ne omogočajo možnosti, da identificira izbrane kandidate. Meni tudi, da ji pogodbe o zaposlitvi niso bile posredovane z namenom prikrivanja ter da ima do pridobivanja zahtevanih podatkov pravni interes.
Organ je dne 5. 6. 2014 odstopil pritožbo prosilke Pooblaščencu v pristojno reševanje kot dovoljeno, pravočasno ter vloženo s strani upravičene osebe. Hkrati je pojasnil, da pogodb o zaposlitvi prosilki ni posredoval zato, ker v trenutku izdaje izpodbijane odločbe še niso bile sklenjene. Kandidati v tistem trenutku namreč še niso imeli statusa javnih uslužbencev. Iz navedenega razloga je organ v posredovanih dokumentih prekril njihove osebne podatke. V zvezi z očitkom prosilke, da ji niso bili posredovani podatki tretjega izbranega kandidata, je organ sporočil, da tretji kandidat ni bil izbran oz. ni prišlo do sklenitve pogodbe o zaposlitvi, zato je bila javna objava za to delovno mesto ponovljena, na to objavo pa se je prijavila tudi prosilka sama. Organ je navedel tudi, da je prosilki naknadno posredoval dve pogodbi o zaposlitvi, ki sta bili sklenjeni z izbranima kandidatoma. Navedbo organa o posredovanju pogodb o zaposlitvi je Pooblaščenec preveril tudi pri prosilki, pri čemer je ta sporočila, da je dne 16. 5. 2014 od organa res prejela dve pogodbi o zaposlitvi, informacij, ki se nanašajo na tretje objavljeno mesto, pa ni prejela. Prosilka v dopisu ponovno povzema pritožbene navedbe v zvezi s prekritimi osebnimi podatki, ki ji onemogočajo preveriti izpolnjevanje pogojev in identificirati izbrane kandidate. Navede še, da vztraja pri vseh navedbah v pritožbi, razen v delu dveh posredovanih pogodb o zaposlitvi.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Pooblaščenec na tem mestu dodaja, da je pri reševanju pritožbe upošteval zgoraj navedeno navedbo prosilke, da ne vztraja pri posredovanju dveh pogodb o zaposlitvi, saj je te že prejela. Iz navedenega razloga je Pooblaščenec v nadaljevanju pritožbo preizkusil v mejah preostalih pritožbenih navedb.
Organ se je pri zavrnitvi zahteve skliceval na tretjo točko 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od dostopa do informacij javnega značaja določa osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V tovrstnih primerih ZDIJZ torej napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, zato je za presojo dopustnosti treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju. Navedene podlage opredeljuje ZVOP-1 v 8. in 9. členu tega zakona. Iz navedenih členov izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana osebna privolitev posameznika. Če slednja ni podana, je organ pri posredovanju informacij javnega značaja dolžan prekriti varovane osebne podatke. Osebni podatek je v skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 opredeljen kot katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Glede na pojasnila organa v dopisu z dne 5. 6. 2014 je Pooblaščenec v pritožbenem postopku preverjal, ali so v konkretnem primeru utemeljene navedbe organa o obstoju izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov) ter ali organ razpolaga z dokumentacijo, ki se nanaša na tretjega izbranega kandidata.
Organ je, kot že zgoraj navedeno, v posredovanih dokumentih prekril naslednje osebne podatke kandidatov: naslove, datume rojstev, rojstne kraje, telefone, elektronske naslove, državljanstva, ocene, splošne učne uspehe, firme predhodnih delodajalcev, delovna mesta pri predhodnih delodajalcih, spole, materne jezike ter imena in priimka kandidatov. Upoštevaje zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka gre pri navedenih podatkih nedvomno za osebne podatke, postavlja pa se vprašanje, ali ti podatki predstavljajo kategorijo t. i. varovanih osebnih podatkov. Prosilka namreč meni, da brez teh podatkov ne more ugotoviti ustreznosti kandidatov, niti ugotoviti njihove identitete, pri čemer pa organ meni, da osebni podatki v zahtevanih dokumentih niso v neposredni povezavi z delovnim razmerjem kandidata (javnega uslužbenca) in tako nimajo javne narave (so varovani osebni podatki), pri tem pa se je skliceval na neobvezujoče mnenje Pooblaščenca, št. 0712-46/2006/2 z dne 14. 7. 2006.
Pojem javnega uslužbenca je opredeljen v 1. členu Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJU), ki določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi (organ je organiziran kot javni zavod) in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, pri čemer pa je, v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, dopustno razkriti osebne podatke javnih uslužbencev, to je posameznikov, ki so že sklenili delovno razmerje pri organu, kolikor so ti podatki v zvezi z opravljanjem njihovega dela oz. v zvezi s sklenitvijo delovnega razmerja pri organu.
Pooblaščenec poudarja, da kot pritožbeni organ presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbo, pri čemer je vezan na dejansko stanje, kot je obstajalo v času izdaje izpodbijane odločbe. Po skrbnem pregledu dokumentacije Pooblaščenec ugotavlja, da izbrana kandidata v času izdaje izpodbijane odločbe (še) nista bila javna uslužbenca, saj pogodbe o zaposlitvi še nista sklenila. Določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru torej ne more predstavljati pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov kandidatov. Pooblaščencu pa tudi ni znana druga pravna podlaga, iz katere bi sledilo, da se podatki o izbranih kandidatih (ki pa še niso javni uslužbenci) lahko posredujejo javnosti oz. da gre za t.i. nevarovane osebne podatke, ki so prosto dostopni po ZDIJZ. Pooblaščenec tako ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko je v posredovanih dokumentih prekril osebne podatke kandidatov, ki v trenutku izdaje izpodbijane odločbe še niso sklenili delovnega razmerja v javnem sektorju. Za njihovo razkritje namreč organ ni imel pravne podlage v skladu z 8. in 9. členom ZVOP-1. Če pa bi v času izdaje izpodbijane odločbe posamezniki že imeli sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, bi bili podatki v zvezi z opravljanjem njihovega dela oz. v zvezi s sklenitvijo delovnega razmerja pri organu, javni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
V zvezi s pritožbeno navedbo prosilke, da ni prejela podatkov tretjega izbranega kandidata, je organ Pooblaščencu pojasnil, da tretji kandidat v predmetnem postopku ni bil izbran. Iz navedenega razloga so ponovili javno objavo za to (tretje) delovno mesto, na katero pa se je prijavila tudi prosilka. Iz prvega odstavka 4. člena in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Glede na podana pojasnila organa Pooblaščenec ne vidi razlogov, da bi podvomil o njegovih navedbah, da z dokumenti tretjega kandidata ne razpolaga. Organ je namreč, po mnenju Pooblaščenca, prepričljivo utemeljil, da dokumenti ne obstajajo in tudi navedel, zakaj ne obstajajo. Pooblaščenec tudi ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilki ali Pooblaščencu prikrival obstoj dokumentov. Po mnenju Pooblaščenca v navedbah organa ni ničesar sumljivega oz. nobenega neskladja, iz katerega bi izhajalo, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Prav tako Pooblaščencu, glede na navedbe prosilke in razpoložljivo dokumentarno gradivo, niso znane niti druge okoliščine, ki bi utemeljevale dvom v ugotovitev organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.
Pooblaščenec na podlagi vsega zgoraj navedenega zaključuje, da je organ pravilno odločil ter zahtevo prosilke delno zavrnil zaradi varovanih osebnih podatkov, ki se nahajajo v zahtevani dokumentaciji, prav tako pa je organ pravilno ugotovil, da ne razpolaga z dokumenti tretjega kandidata, saj ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Mevlida Mehović, univ. dipl. prav.,
Asistentka svetovalca Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke