Prosilec - Filozofska fakulteta
+ -Številka: 090-143/2014
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Prosilka je zahtevala informacijo, iz katere izhaja, da je poimensko navedena oseba diplomirala (in kdaj) na Filozofski fakulteti, domnevno na oddelku za slovenistiko oz. slavistiko. Organ je zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da bi že z razkritjem podatka o tem, ali ima oseba, ki jo je prosilka določila z imenom in priimkom ter datumom rojstva, diplomo ali ne, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov po ZVOP-1, saj se zahtevana informacija nanaša na določeno posameznico, zakonska podlaga za posredovanje tega osebnega podatka javnosti pa ne obstaja. Posledično v konkretnem primeru tudi ni mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ). ODLOČBA:Številka: 090-143/2014/5
Datum: 2. 9. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo z dne 21. 5. 2014, št. 078-2/2014-2, Univerze v Ljubljani, Filozofske fakultete, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke z dne 4. 6. 2014 zoper odločbo Univerze v Ljubljani, Filozofske fakultete, št. 078-2/2014-2, z dne 21. 5. 2014, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 15. 5. 2014 na organ vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval elektronsko kopijo dokumenta, iz katerega izhaja, da je diplomirala (in kdaj) na Filozofski fakulteti, domnevno na oddelku za slovenistiko oz. slavistiko.
O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo z dne 21. 5. 2014, št. 078-2/2014-2, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilke, nato pa navedel, da je izvajalec javne službe v visokem šolstvu, ki se izvaja v obliki akreditiranih študijskih programov. Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu za pridobitev izobrazbe, si pridobi javno veljavno izobrazbo in dobi diplomo, ki je javna listina (prvi odstavek 32a. člen Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/1993 in naslednji; ZViS)). Diplomska listina oziroma drugačen dokument o zaključku študija (diplomiranju) torej izpolnjuje vse kriterije za informacijo javnega značaja, saj: izvira iz delovnega področja organa (nanaša se na opravljanje javne službe), se nahaja v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam. Vendar pa prosilka s tem, ko zahteva dokazilo o zaključku študija določene osebe, posredno zahteva tudi podatek o tem, ali je ta oseba dejansko (bila) študent pri organu. Tudi ta informacija izpolnjuje kriterije, navedene v prejšnjem odstavku. ZDIJZ sicer določa načelo prostega dostopa, ki pomeni, da so informacije javnega značaja prosto dostopne vsem, vendar obenem postavlja določene omejitve oziroma izjeme. Organ prosilcu po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Definicijo osebnega podatka vsebuje 6. člen ZVOP-1, ki določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Podatka o tem, ali je (bila) določena oseba študent in o zaključku njenega študija (datum, pridobljeni strokovni naslov, ipd.) tako nedvomno predstavljata osebna podatka po ZVOP-1, posredovanje teh podatkov prosilki pa bi predstavljalo obdelavo osebnih podatkov. Tretja točka 6. člena ZVOP-1 namreč obdelavo opredeljuje kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. ZVOP-1 v 9. členu določa pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor kot javni zavod spada tudi organ - 22. točka 6. člena ZVOP-1). Osebni podatki se lahko v javnem sektorju primarno obdelujejo le, če njihovo obdelavo določa zakon (prvi odstavek 9. člena ZVOP-1). Zakon določa tudi izjeme: nosilci javnih pooblastil lahko osebne podatke obdelujejo na podlagi osebne privolitve posameznika, kadar gre za izvrševanje nalog nosilcev javnih pooblastil (drugi odstavek 9. člena ZVOP-1); obdelujejo se lahko osebni podatki posameznika, ki je sklenil pogodbo z javnim sektorjem (tretji odstavek 9. člena ZVOP-1); izjemoma se lahko obdelujejo osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s tem ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo (četrti odstavek 9. člena ZVOP-1). Ker se osebni podatki, ki jih zahteva prosilka, nanašajo na tretjo osebo (ne na prosilko), položaji, urejeni v drugem, tretjem in četrtem odstavku 9. člena ZVOP-1, pri reševanju te zadeve ne pridejo v poštev. Obdelava osebnih podatkov tretje osebe je torej dovoljena samo na podlagi zakona. ZViS v 10. poglavju (členi 81. do 84.) ureja evidence in varstvo osebnih podatkov. Visokošolski zavodi (tudi organ) vodijo, na podlagi prvega odstavka 81. člena ZviS, evidence z osebnimi podatki študentov, med drugim tudi evidenco vpisanih študentov in evidenco izdanih dokumentov o končanem dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju. Slednja, poleg osebnega imena študenta, obsega tudi številko in datum izdane javne listine o zaključku študijskega programa in vrsti javne listine o končanem študijskem programu, kar zahteva prosilka v tej zadevi. Vendar pa ZViS v osmem odstavku 81. člena določa, da visokošolski zavodi navedene osebne podatke študentov obdelujejo izključno za potrebe svoje pedagoške in z njo povezane znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti ter knjižničarske dejavnosti. Glede na navedeno bi posredovanje kakršnegakoli podatka o tem, ali je (oziroma, ali je bila) študentka pri organu ter o zaključku njenega študija, predstavljalo kršitev zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ker je organ ugotovil, da se zahteva prosilke nanaša na izjemo po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je zahtevo prosilke zavrnil.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka dne 4. 6. 2014 pri organu vložila pritožbo, v kateri je povzela odločitev organa in navedla, da so pojasnila zmotna. Poudarja, da ni zahtevala podatkov iz evidenc, ki jih organ vodi, pač pa kopijo diplomske listine, za katero organ že sam ugotavlja, da je javna listina in izpolnjuje vse kriterije informacije javnega značaja. Organ tudi ni pojasnil, na kakšen način je preveril obstoj zahtevanih informacij in ni pojasnil, katere osebne podatke vsebuje oz. kateri osebni podatki so navedeni na diplomski listini. Nenavadno je tudi sklicevanje na ZVOP-1 v pojasnilu, da bi posredovanje podatka o zaključku študija prosilki pomenilo obdelavo osebnih podatkov v nasprotju z zakonom. Ob zaključku študija namreč študent izdela diplomsko nalogo, ki jo mora v določenem številu izvodov praviloma predati v knjižnico oddelka organa. Bibliotekarji knjižnice gradivo obdelajo in katalogizirajo v knjižničnem informacijskem sistemu COBISS. Podatki o vseh katalogiziranih diplomskih delih, torej tudi o tem, da je in kdaj je študent zaključil določen študij, so potem javno dostopni v spletni aplikaciji COBISS/OPAC. COBISS/OPAC je spletna aplikacija, ki knjižnicam in končnim uporabnikom omogoča dostop tudi do bibliografsko-kataložnih baz podatkov v sistemu COBISS. Podatki o zaključku študija torej ne morejo predstavljati nedovoljene obdelave osebnih podatkov v smislu ZVOP-1, kot to razlaga organ. Tudi v primeru take razlage pa tovrstno obdelavo osebnih podatkov pravzaprav omogoča organ sam, saj na svojih spletnih straneh objavlja podatke o diplomskih in seminarskih nalogih, vključno z osebnimi podatki avtorjev (študentov) in letnico zaključka študija:
- http://wwvv.zgodovina-ff-uni- lj.net/index.php?option-com content&task=view&id=150<emid=105,
- http://arheologija.ff.uni-li.si/knjiznica/seznam%20diplom.HTML,
- http://slovlit.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/,
- http://slovlit.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/defaults.htm.
Javno objavljeni so tudi točni datumi zagovorov vsaj nekaterih diplomskih del. Objavljeni so npr. na spletnih straneh Oddelka za slavistiko organa: http://www.slavistika.net/sl/node/1052, iz česar je mogoče nedvomno sklepati, da je neka oseba (bila) študent organa in o zaključku njenega študija (točnem datumu, pridobljenem strokovnem nazivu, ipd). Posredovanje teh podatkov na splet tako obiskovalcem spletne strani predstavlja obdelavo osebnih podatkov, kot jo razlaga organ v predmetni odločbi. Oddelek za slavistiko organa omogoča tudi obdelavo osebnih podatkov, ki po mnenju prosilke zagotovo mnogo bolj ustrezajo terminu varovanih osebnih podatkov v smislu ZVOP-1 in v smislu pravice do zasebnosti, kot jo razlaga organ. Na spletni strani oddelka za slavistiko: http://www.slavistika.net/sl/node/1057 so namreč objavljena imena in priimki študentov, ki so izpolnili pogoj za pristop k izpitu. Iz navedenega izhaja, da je razlaga organa, da bi s posredovanjem zahtevanih informacij prosilki omogočil nezakonito obdelavo osebnih podatkov, nesmiselna, zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja zaradi varovanja osebnih podatkov pa neutemeljena, saj obdelavo varovanih osebnih podatkov omogoča kar organ sam preko svojih spletnih strani. Prosilka nadalje še navaja, da ob upoštevanju dejstva, da je zahtevala informacije javnega značaja, ki vsebujejo tudi varovane osebne podatke v smislu ZVOP-1, bi organ moral zavrniti dostop do le teh in omogočiti delni dostop do tistega dela informacij, ki so nesporno prosto dostopne tudi po ugotovitvah organa. Navedeno izhaja tudi iz odločb Pooblaščenca, npr. odločbe št. 090-151/2012/5, iz katere izhaja, da je delni dostop po presoji Pooblaščenca mogoč, organ zavezanec pa mora zaradi izjeme varstva osebnih podatkov prekriti ime, priimek, datum in kraj rojstva, datum diplomiranja, magistriranja oz. doktoriranja ter naslov magistrskega oz. doktorskega dela. Kot pojasnjuje pooblaščenec s prekritjem osebnih podatkov ostanejo na listini le podatki, na podlagi katerih je praktično nemogoče identificirati posameznika oziroma bi identifikacija terjala velike stroške, nesorazmerno velik napor ali veliko časa.
Organ je pritožbo prosilke kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe dne 6. 6. 2014, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ kot pravna oseba javnega prava zavezan po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da na načelni ravni diplomska listina oziroma drugačen dokument o zaključku študija (diplomiranju) izpolnjuje vse kriterije za informacijo javnega značaja, saj ustreza vsem trem osnovnim kriterijem, ki so predeljeni v 1. odst. 4. člena ZDIJZ (gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga, informacija se nahaja v materializirani obliki), kar pa seveda ne pomeni, da je tovrstna informacija tudi prosto dostopna. Sporno pa je vprašanje, ali je v obravnavanem primeru podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je v izpodbijani odločbi skliceval organ že v fazi presoje obstoja kriterija materializirane oblike.
Prosilka je zahtevala informacijo, iz katere izhaja, da je poimensko navedena oseba diplomirala (in kdaj) na Filozofski fakulteti, domnevno na oddelku za slovenistiko oz. slavistiko. Organ je navedel, da tovrstna informacija izhaja iz evidence vpisanih študentov in evidence izdanih dokumentov o končanem dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju. Slednja, poleg osebnega imena študenta, obsega tudi številko in datum izdane javne listine o zaključku študijskega programa in vrsti javne listine o končanem študijskem programu. Prosilka je sicer v pritožbi zatrjevala, da ni zahtevala podatkov iz evidenc, ki jih organ vodi, pač pa kopijo diplomske listine, kar pa po oceni Pooblaščenca v obravnavanem primeru ni relevantno, prvič zato, ker je diplomska listina zgolj obličen dokument z istimi podatki, kot se nahajajo v zbirki, torej gre za izpis iz te zbirke, poleg tega pa je bistvo problema v konkretnem postopku, ali bi že s potrditvijo obstoja zahtevanih informacij, ali je konkretna posameznica diplomirala ali ne, prišlo do kršitve določbe ZVOP-1.
Pooblaščenec je tako v nadaljevanju presojal, ali bi že s samim razkritjem podatka o tem, ali informacija obstaja v materializirani obliki oziroma podatka o tem, ali organ z njo dejansko razpolaga, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov.
Glede izjeme varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ Pooblaščenec poudarja, da ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Varstvo po ZVOP-1 in posebnih predpisih tako uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t.i. varovane osebne podatke.
Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. točko 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, kar pomeni, da je podatek o tem, ali ima določena oseba diplomo ali ne nedvomno njen osebni podatek, na podlagi katerega je oseba določljiva.
Obdelava osebnih podatkov v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se v skladu s 16. členom ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.
Zahtevana informacija v skladu z ZViS izhaja iz zbirke, kar pomeni, da bi prost dostop oziroma posredovanje informacije, ki izkazuje, ali je poimensko navedene oseba diplomirala na določeni fakulteti ali ne, predstavljalo obdelavo osebnih podatkov v smislu tretje točke 6. člena ZVOP-1, za kar mora imeti organ, kot upravljavec zbirke, v skladu z 9. členom ZVOP-1, podlago v zakonu. V osmem odstavku 81. člena ZViS je določeno, da visokošolski zavodi, torej tudi organ, navedene osebne podatke študentov obdelujejo izključno za potrebe svoje pedagoške in z njo povezane znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti ter knjižničarske dejavnosti, kar pomeni, da organ nima zakonske podlage za posredovanje zahtevanih informacij kot informacij javnega značaja. Povedano drugače, da bi organ v konkretnem primeru prosilki lahko posredoval zahtevane podatke, bi moral imeti podlago v zakonu, ki pa je Pooblaščenec ni našel.
Kljub temu, da se izobraževanje odvija v "javnem" delu življenja posameznika, je vendarle znano samo omejenemu krogu ljudi, zato bi prosta dostopnost podatka, ali ima posameznik diplomo ali ne, pomenila prekomerno oziroma nezakonito obdelavo osebnih podatkov, saj bi posegla v pravico posameznika do varstva osebnih podatkov ter njegovo širše zasnovano pravico do varstva zasebnega življenja. Organ je torej po mnenju Pooblaščenca pravilno odločil, da bi posredovanje kakršnegakoli podatka o tem, ali je (oziroma, ali je bila) študentka pri organu ter o zaključku njenega študija, predstavljalo kršitev zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, kar predstavlja izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Ob tem Pooblaščenec ugotavlja, da niso podani pogoji iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katerih se lahko izjema varstva osebnih podatkov preseže. Zahtevana informacija namreč ni povezana s porabo javnih sredstev, niti z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oziroma z opravljanjem javne funkcije.
Ker je prosilka v pritožbi nasprotovala odločitvi organa iz razlogov, da je diploma javna listina, da so diplomske naloge dostopne na spletni aplikaciji COBISS/OPAC, da so javno objavljeni tudi točni datumi zagovorov vsaj nekaterih diplomskih del, vse v smislu, da organ ni imel podlage, da je zaključil, da že podatek o tem ali je poimensko navedena oseba diplomirala ali ne, se je Pooblaščenec v nadaljevanju opredelil tudi to teh navedb.
Pooblaščenec primarno ugotavlja, da vse kar prosilka zatrjuje, je sicer res, vendar je pri tem prosilka izvedla napačen sklep, da ima javnost navedenih informacij za posledico tudi javnost zbirke, s katero razpolaga organ. Ključno namreč ni vprašanje javne dostopnosti do informacij, ki jih navaja prosilka, temveč, ali tovrstne informacije predstavljajo pravno podlago za obdelavo podatka, ali je določena oseba diplomirala ali ne.
Pooblaščenec poudarja, da javnih listin (npr. potni list, diploma,..) ni mogoče enačiti z informacijami javnega značaja, saj gre za povsem različna pojma. Če ima določen dokument, kot npr. diploma, status javne listine to zgolj pomeni, da jo je nosilec javnega pooblastila (v konkretnem primeru organ) izdal v predpisani obliki in dokazuje resničnost, kar se v njej potrjuje ali določa (169. člen ZUP). Navedeno pomeni, da z njo posameznik, ki mu je bila izdana, izkazuje resničnost v njej navedenih dejstev. Nikakor pa to ne pomeni, da bi bila javna listina zaradi tega dejstva prosto dostopna informacija javnega značaja oziroma povedano drugače, to ne pomeni, da lahko vsak pridobil informacije, ki iz javnih listin izhajajo, in tudi ne informacije, ali tovrstna javna listina sploh obstaja ali ne.
Glede spletne aplikacije Cobbis, Pooblaščenec poudarja, da gre za povsem drugačno zbirko, od tiste, ki jo vodi organ. Cobbis je informacijski sistem, ki omogoča avtomatizacijo knjižničnega poslovanja in dostop do različnih baz podatkov. Res je, da je diplomsko delo javen dokument, katerega izvod je shranjen in dostopen v oddelčni knjižnici, kar pa ne pomeni, da je vselej dostopno tudi v sistemu Cobbis. Vsekakor pa aplikacija Cobbis ne predstavlja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, ki izhajajo iz zbirke, s katero upravlja organ. Cobbis sicer omogoča iskanje po imenu in priimku avtorja, vendar dejstvo, da določenega posameznika iskalnik ne najde, ne pomeni, da slednji ni diplomiral, v skrajnih primerih se lahko zgodi tudi obratno, da v Cobbisu obstaja diplomska naloga, pa je npr. posamezniku odvzet naziv in torej nima diplome. Gre torej za sistem, ki ni zanesljiv vir informacij o obstoju diplome kot javne listine, vsekakor pa ne predstavlja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov iz zbirke, s katero razpolaga organ.
Glede objave zagovorov diplom Pooblaščenec poudarja, da je zagovor oblika preverjanja znanja, ki predstavlja zaključek nekega obdobja študija in s tem končno obliko presoje upravičenosti prejema določenega strokovnega naziva. Vsaka fakulteta ima v svojem statutu oziroma pravilniku urejene pogoje in pravila glede dokončanja izobraževanja. Tako ima organ v svojem Pravilniku o zaključku študija na univerzitetnih študijskih programih prve stopnje navedeno, da je zagovor diplomskega dela javen, kar se zagotovi z objavo, ki je namenjena obveščanju javnosti in zagotavljanju njene prisotnosti pri zagovoru. Gre torej za drugo vrsto informacije, kot je predmet zahteve, posledično pa je podan tudi povsem drug namen obdelave osebnih podatkov, kot je določen v zbirki, iz katere izhaja informacija, ki je predmet zahteve prosilke.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da zgolj zato, ker so določene informacije v okviru izobraževanja omejen čas prosto dostopne, to ne predstavlja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, ki izhajajo iz zbirke o diplomantih, ki jo organ vodi na podlagi ZViS. Prosilka pa ima vsekakor možnost, da prosto dostopa do informacij, ki so javno dostopne, torej tudi do diplomskih nalog, ki se nahajajo v knjižnicah, kot obvezen izvod.
Pooblaščenec je upoštevajoč navedene pravne podlage in zahtevo prosilke, ugotovil, da bi že z razkritjem podatka o tem, ali ima oseba, ki jo je prosilka določila z imenom in priimkom ter datumom rojstva, diplomo ali ne, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov po ZVOP-1, saj se zahtevana informacija nanaša na določeno posameznico, zakonska podlaga za posredovanje tega osebnega podatka javnosti pa ne obstaja. Posledično v konkretnem primeru tudi ni mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ). Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da organ v izpodbijani odločbi ni kršil določb ZUP in ni storil bistvene kršitve določb upravnega postopka, saj je, glede na specifiko postopka po ZDIJZ, kjer v konkretnem primeru že potrditev obstoja dokumenta predstavlja varovano informacijo (osebni podatek), ravnal pravilno, ker se do zahtevanega dokumenta ni niti opredeljeval.
Glede sklicevanja prosilke na odločbo Pooblaščenca št. 090-151/2012/5 velja poudariti, da je vprašanje dopustnosti delnega dostopa treba presojati od primera do primera, Pooblaščenec pa opozarja tudi na novejšo sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, v kateri je to navedlo, da v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika, anonimizacija ni mogoča, saj se s prikritjem imena in priimka, naslova in rojstnega datuma, ne more prekriti prepoznavnost posameznika. V sodbi z dne 27. 8. 2014, opr. št. IU 684/2014-24, pa je Upravno sodišče RS potrdilo odločitev Pooblaščenca, da je mogoče zavrniti dostop do zahtevane informacije, ne da bi se do nje sploh opredelili, če bi že podatek o tem, ali zahtevana informacija obstaja ali ne, predstavljal kršitev varstva osebnih podatkov in s tem izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo organa prve stopnje.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Univerze v Ljubljani, Filozofske fakultete z dne 21. 5. 2014, št. 078-2/2014-2. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka