dekorativna slika

Prosilec - Vrhovno sodišče RS

+ -
Datum: 07.07.2014
Številka: 090-142/2014/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval odgovore na 8 vprašanj. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bili odgovori na vprašanja prosilca razvidni in torej organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami. Pooblaščenec je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil prvostopenjsko odločbo.

ODLOČBA:
Številka: 090-142/2014/5                                             
Datum: 8. 7. 2014

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07  – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi _______________________________ (v nadaljevanju prosilec) z dne 8. 5. 2014, dopolnjeni dne 26. 5. 2014, zoper odločbo Vrhovnega sodišča RS, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. Su 819/2014 z dne 25. 4. 2014 v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 15. 4. 2014 od organa zahteval odgovore na naslednja vprašanja:
1. Zakaj se kljub mednarodnemu sporazumu in namenski investiciji in zagotavljanju ustavne enakosti v uradnih postopkih že 5 let ne uporablja snemalnih naprav na sodiščih, da se zmanjša stroške obravnav, zaostanke, pospeši postopke in onemogoči manipuliranje z vsebino uradnih zapisov?
2. Zakaj se v zadevi Zidar in SCT ne uporablja video-konferenčnega sistema?
3. Zakaj se v sodnih izrekih in postopkih lažno zagotavlja zdravniško varstvo obsojenih oseb, če v nobenem zakonu ni 24-urne medicinske oskrbe, niti za to nimajo uradne koncesije – toliko bolj, ker je za srčne bolnike, diabetike in astmatike v primeru kolapsa in šoka smrtno, če ni intervencijske oskrbe v 10 minutah?
4. Zakaj slovenska sodišča kršijo vse mednarodne sporazume, tudi Ženevsko deklaracijo, da je v vojni in miru zaščita zdravja in življenja prioriteta v vsakem uradnem postopku, kot izvajanju kazni, in sodstvo ignorira odločitve in priporočila zdravnikov?
5. Zakaj se ne izreka alternativnih in denarnih kazni, ki ne bi obremenjevale državnega proračuna?
6. Zakaj sodišča sprejemajo v postopkih »po kratki« predhodni ovadbi brez preverjanja vsebine obtožnic, ali so zadeve sploh primerne in pravno utemeljene za sodni postopek, oz. sodijo v izvensodne poravnave, ker državi povzročajo le še dodatno škodo, ki ni nikoli povrnjena?
7. Na kakšni pravni podlagi se lahko legalizira katerikoli sodni postopek, ki se izpelje z zavrnitvijo vseh dokazov, prič, ogleda kraja ali rekonstrukcije, kar predlaga obramba, glede na 5/2, 17/2, 232. in 330. člen ZKP, kjer je z besedo »mora« odrejena dolžnost sodnika, ki je ni izvedel?
8. Kdaj se bo zagotovilo obvezno snemanje in direktno vodenje sodnih zapisnikov oz. obravnav?

Organ je 25. 4. 2014 izdal odločbo št. Su 819/2014, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, ker dokument ne obstaja oz. organ z njim ne razpolaga. V zvezi z vprašanji prosilca iz 1. in 8. točke zahteve je organ še pojasnil, da projekt »Zvočno snemanje narokov in glavnih obravnav na sodiščih« ni njegov projekt, temveč gre za projekt Ministrstva za pravosodje.

Prosilec se je na navedeno odločbo organa dne 8. 5. 2014 pritožil in navedel, da bi organ moral razpolagati z dokumenti o modernizaciji sodišč v smislu omogočanja snemanja obravnav in vzpostavitve videokonferenčnega sistema. Gre namreč za program, ki ga je v letu 2007 sprejela EU z namenom modernizacije slovenskih sodišč. Dne 26. 5. 2014 je prosilec pritožbo dopolnil in navedel, da mora Informacijski pooblaščenec ukrepati in obravnavati njegovo pritožbo.

Organ po prejemu prosilčeve pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 6. 6. 2014 odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Prosilec je dne 18. 6. 2014 Pooblaščencu poslal dopis, iz katerega izhaja, da je pri Ministrstvu za pravosodje oz. pri Vladi RS prejel informacije o tem, da naj bi organ podpisal Krovni sporazum o snemanju sodnih obravnav«. Po informacijah, ki naj bi jih prejel prosilec, morajo sodišča voditi evidenco o snemanju zaradi obračuna plač in stroškov, za evidenco pa naj bi bili odgovorni predsedniki sodišč.

Pooblaščenec je dne 3. 7. 2014 organ pozval za pojasnila, ali navedbe prosilca držijo in ali razpolaga z dokumenti, iz katerih je mogoče odgovoriti na 1. in 8. vprašanje prosilca iz zahteve z dne 15. 4. 2014.

Organ je dne 4. 7. 2014 odgovoril, da ne razpolaga z dokumenti iz 1. in 8. točke zahteve prosilca, torej z dokumenti, iz katerih bi izhajalo, kdaj se bo zagotovilo obvezno snemanje in direktno vodenje sodnih zapisnikov oz. obravnav in zakaj se ne uporablja snemalnih naprav na sodiščih. Dodatno je organ navedel, da sicer razpolaga z določenimi dokumenti iz projekta »Zvočno snemanje narokov in glavnih obravnav na sodiščih«, vendar pa gre še vedno za projekt Ministrstva za pravosodje. Ministrstvo za pravosodje je namreč z organom v zvezi s projektom večkrat pisno komuniciralo, pri čemer so nastali dokumenti. Vendar pa iz nobenega od dokumentov, s katerimi razpolaga organ, ne izhajajo odgovori na vprašanja, ki jih je v zahtevi z dne 15. 4. 2014 zastavil prosilec. Organ tako ne razpolaga z dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, zaradi česar mu jih tudi ne more posredovati.

Pritožba ni utemeljena.

Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati in nahajati se mora v materializirani obliki.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, postavlja pa se vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo v materializirani obliki. Organ se je namreč skliceval na to, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. V izpodbijani odločbi in dopisu z dne 6. 6. 2014 je organ navedel, da je prosilec zahteval uradno pojasnilo na osem vprašanj. Organ mu po določbah ZDIJZ odgovorov na vprašanja ni dolžan pripravljati, hkrati pa ne razpolaga z dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na prosilčeva vprašanja. V zvezi z vprašanji prosilca iz 1. in 8. točke zahteve je organ še pojasnil, da projekt »Zvočno snemanje narokov in glavnih obravnav na sodiščih« ni njegov projekt, temveč gre za projekt Ministrstva za pravosodje. Naknadno je na podlagi poziva Pooblaščenca organ pojasnil še, da sicer razpolaga z nekaterimi dokumenti v zvezi z navedenim projektom, vendar pa iz nobenega od teh dokumentov ne izhajajo odgovori na vprašanja, ki jih je v zahtevi z dne 15. 4. 2014 zastavil prosilec.

Pooblaščenec je sledil navedbam organa, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, saj organ z zahtevano informacijo ne razpolaga. Informacijo javnega značaja predstavlja namreč samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja oz. pristojnosti že izdelal oziroma pridobil, lahko tudi od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so zato dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca. V konkretnem primeru Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil ugotovitvam in navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo. Prav tako Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z informacijami razpolaga, vendar jih ne posreduje oz. ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Pri tem je Pooblaščenec ugotovil, da so resnične navedbe organa o tem, da projekt Uvedba zvočnega snemanja obravnav in narokov na sodiščih predstavlja projekt Ministrstva za pravosodje in ne projekt organa.  Pooblaščenec je tudi pregledal dokumentacijo, ki mu jo je dne 4. 7. 2014 posredoval organ in ki se nanaša na navedeni projekt, in ugotovil, da iz nje resnično ni razviden odgovor na nobeno od vprašanj iz zahteve prosilca. Iz posredovanih dokumentov torej ni razvidno, zakaj se v uradnih postopkih ne uporablja snemalnih naprav na sodiščih in kdaj se bo zagotovilo obvezno snemanje in direktno vodenje sodnih zapisnikov oz. obravnav. Glede na navedeno organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec, zaradi česar pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana informacija ne izpolnjuje vseh pogojev za obstoj informacije javnega značaja, zaradi česar je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                               
Maja Lubarda, univ. dipl. prav.                              
svetovalka pooblaščenca   

Informacijski pooblaščenec:   
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,   
pooblaščenka