Prosilec - Varuh človekovih pravic
+ -Številka: 090-141/2014/10
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval dokumentacijo v zvezi delovanjem organa za obdobje od leta 2010 do 2013. Organ je z odločbo zahtevi prosilca delno ugodil in informacije v zvezi z delom točk zahteve posredoval v posebnem dopisu hkrati z odločbo, v preostalem delu pa je zahtevo prosilca zavrnil. Zoper takšno odločitev je prosilec vložil pritožbo, ker se organ z odločbo norčuje iz zakona in prosilca. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da je določeni dokumenti obstajajo in jih je potrebno razkriti, določeni dokumenti pa ne obstajajo. Pritožbi prosilca je Pooblaščenec zato delno ugodil.
ODLOČBA:
Številka: 090-141/2014/10
Datum: 6. 8. 2014
Informacijski pooblaščenec po namestnici pooblaščenke Kristina Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/48 z dne 17. 8. 2009 (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odstavka 15. člena ter 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 15. 4. 2014, št. 0106-10/2014-2-LO, Republike Slovenije, Varuha človekovih pravic, Dunajska 56, 1109 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O ČB O:
1. Pritožbi prosilca zoper odločbo organa z dne 15. 4. 2014 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe, v obliki fotokopije, prosilcu posredovati:
- dopis z dne 29. 10. 2010, opr. št. 0103-5/2010-77-ZČT.
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, in sicer je za obdobje delovanja organa od leta 2010 do 2013 zahteval naslednje:
1. informacije
a) Koliko pobud je varuh odpravil po skrajšanem postopku (po 29. čl., v zvezi s 1. odst. 28. čl. Zakona o Varuhu človekovih pravic (Ur.l. RS, št. 71/1993, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZVarCP))?
b) Koliko pobud je varuh obravnaval, kljub temu da so za iste zadeve tekli sodni ali drugi pravni postopki ali drugače, jih je reševal zaradi neupravičenega zavlačevanja postopka ali za očitno zlorabo oblasti (24. čl. ZVarCP oz. 5. alineja 1. odst. 30. čl. ZVarCP)?
c) Kolikokrat je varuh posredoval svoje mnenje organom z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin (25. čl. ZVarCP)?
d) Kolikokrat je varuh delovnemu telesu Državnega zbora, Državnemu zboru ali javnosti posredoval informacije oz. posebno poročilo o oviranju varuha in zamudi rokov pri posredovanju pojasnil s strani organov na sklepe varuha (4. in S.odst. 33.cl. ZVarCP)?
e) Koliko pobud je varuh začel na lastno pobudo?
f) Kolikokrat je varuh obvestil MP, da zadeve na UIKS in ZPKZ Dob niso urejene?
g) Kolikokrat je varuh zahteval pomoč (34. čl. ZVarCP)?
h) Kolikokrat je lahko varuh sprejel svoje ugotovitve in predloge brez predhodnega preverjanja (38. čl. ZVarCP)?
i) Kolikokrat je varuh izdal končna poročila v skladu z določbo v 39. čl. ZVarCP?
j) Koliko predlogov za uvedbo disciplinskih postopkov zoper uslužbence organov, ki so zakrivili ugotovljeno nepravilnost, je varuh podal?
k) Kolikokrat je varuh objavil svoje poročilo in predlog v javnih glasilih in katerih, če se organ na njegove predloge ali priporočila, po ponovni zahtevi, ni ustrezno odzval (3. odst. 40. čl. ZVarCP)?
I) Kolikokrat je varuh dal pobudo Državnemu zboru za spremembo zakonov in drugih pravnih aktov (45. čl. ZVarCP)?
m) Kolikokrat je podal varuh zahtevo predsedniku Državnega zbora, predsedniku Vlade in ministrom za sprejem (48. čl. ZVarCP)?
n) Kako, da uprava ZPKZ-Dob teden ali dva prej izve, kdaj bo Varuh opravil obisk?
o) Zakaj Varuh na razgovor pokliče iz celice preko paznika in osebno ne preveri stanja v celici?
p) Kolikokrat je varuh pozval k pojasnilom MP, UIKS ali ZPKZ Dob s krajšim rokom od 30 dni?
q) Kolikokrat je varuh vložil ustavno pritožbo pred ustavnim sodiščem, v zvezi s posamično zadevo (38. čl. poslovnika varuha)?
r) Kolikokrat je varuh vložil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil (37. čl. poslovnika varuha)?
s) Kolikokrat je varuh dal pobudo za spremembo zakonov ali drugih predpisov vladi ali parlamentu?
t) Kolikokrat je varuh izdal opozorilo MP-u, UIKS-u, ZPKZ Dob?
u) Zakaj Varuh v dokazne namene ne uporablja kamere ali fotoaparata in diktafona?
2. informacije
a) strošek za reprezentanco,
b) strošek dnevnic varuhinje, Ivana Šeliha, Roberta Gačnika,
c) potni stroški varuhinje, Ivana Šeliha, Roberta Gačnika,
d) število službenih potovanj varuhinje, Ivana Šeliha, Roberta Gačnika,
e) število izobraževanj varuhinje, Ivana Šeliha, Roberta Gačnika,
f) strošek izobraževanj varuhinje, Ivana Šeliha, Roberta Gačnika,
g) število službenih poti varuhinje, Ivana Šeliha, Roberta Gačnika,
h) število pobud, ki jih je v zvezi z omejitvijo svobode gibanja obravnaval Ivan Šelih,
i) število pobud, ki jih je v zvezi z omejitvijo svobode gibanja obravnaval Robert Gačnik,
j) Ali se telefonski pogovori pri varuhu snemajo?
k) Ali se je uvedla kakršnakoli preiskava o zlorabi bolnikov v Forenziki Maribor in ZPKZ?
3. dokumente
a) Statistiko o prejetih pobudah in njihovi obravnavi,
b) Mnenja varuha organom z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin (25. čl. ZVarCP),
c) Posebna poročila varuha delovnemu telesu Državnega zbora, Državnemu zboru ali javnosti posredoval informacije o oviranju varuha in zamudi rokov pri posredovanju pojasnil s strani organov na sklepe varuha (4. in 5. odst. 33. 61. ZVarCP)
d) Obvestila varuha MP, da zadeve na UDCS in ZPKZ Dob niso urejene,
e) Opozorila varuha MP za posamične nepravilnosti ali kršitve,
f) Končna poročila na pobudeprosilca, ki so bila izdana v skladu z določbo v 39. čl. ZVarCP (po opombi št 1),
g) Predloge varuha za uvedbo disciplinskih postopkov zoper uslužbence v ZPKZ Dob, UIKS in ZPKZ Dob,
h) Poročila varuha v javnih glasilih, če se organ na njegove predloge ali priporočila, po ponovni zahtevi, ni ustrezno odzval (3. odst. 40. čl. ZVarCP),
i) Pobude varuha državnemu zboru za spremembo zakonov in drugih pravnih aktov (45. čl. ZVarCP),
j) Zahteve varuha predsedniku Državnega zbora, predsedniku Vlade in ministrom za sprejem (48. 61. ZVarCP).
4. Zakaj Varuh ne prihaja s predstavniki RK, ki so edina mednarodno pooblaščena ustanova za nadzor zaporov?
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 15. 4. 2014, št. 0106-10/2014-2-LO, s katero je zahtevi v točkah 1n, 1o, 1u, 2 od a do g ter 2j, 2k in 4 ugodil in zahtevane odgovore oz. informacije posredoval v posebnem dopisu hkrati z odločbo, v preostalem delu pa je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da je zavrnilni del odločbe posledica naslednjih razlogov: Organ ne vodi posebne evidence ali statistike o informacijah po nobenem od kriterijev, ki jih prosilec navaja v zahtevi pod točkami 1a do 1m, od 1p do 1t, 2h, 2i ter 3b do 3j. Statistično so obdelani le nekateri podatki, ki so sestavni del letnih poročil in se pripravljajo za preteklo leto. V evidenci in statistiki so med drugim razvidni podatki o številu zadev, ki so bile vezane na področje delovanja Ministrstva za pravosodje, vendar pa neposredne povezave med MP in UIKS in ZPKZ Dob in podatkov, kot jih v delu svojih zahtev želi prosilec, ni mogoče pridobiti. Informacije, ki jih želi prosilec, v nobenem primeru ne bi bilo mogoče dobiti niti z dodatno statistično obdelavo t. i. surovih podatkov, ampak bi bila potrebna natančna vsebinska študija vseh spisov, kar bi pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka in utečenega delovanja organa. Glede zahteve pod točko 3a se je organ skliceval na določilo 5. odst. 6. čl. ZDIJZ, po katerem lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali ki je na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Vsebine vseh Varuhovih javnih opredelitev in ugotovitve, ki izhajajo iz zakonskega področja delovanja Varuha, so bile objavljene v medijih, na spletnih straneh in v letnih poročilih. Z letnimi poročili in tematskimi bilteni, ki jih organ izdaja med letom, razpolaga širok krog različnih javnih ustanov, enostavno dostopne pa so tudi na spletnih straneh organa.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec, dne 30. 4. 2014, pri Pooblaščencu vložil pritožbo, ki jo je dopolnil z dopisoma z dne 8. 5. 2014 in 26. 5. 2014. Navaja, da se organ z odločbo norčuje iz zakona in prosilca. Gre za nedopustno izmikanje uradni dolžnosti. V poslovanju Varuha je veliko nepravilnosti, ker ne deluje v okviru določil Ustave in je bolj namenjen samemu sebi, kot varstvu pravic državljanov. Aktivnost urada je občutno padla in v določenih primerih povsem odpovedala. Varuh na veliko prijav ne reagira oz. je neodziven, Vlade in Državnega zbora ne obvešča o tekoči problematiki, niti ne ščiti oškodovancev.
Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 5. 6. 2014, št. 0106-10/2014-8-LO, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pooblaščenec je dne 17. 6. 2014 v prostorih organa opravil ogled in camera z namenom ugotoviti, ali organ razpolaga z informacijami, do katerih je prosilcu zavrnil dostop. V skladu z ugotovitvami na ogledu, je Pooblaščenec pozval organ k posredovanju dokumentov, ki vsebujejo vse relevantne informacije glede na zahtevo prosilca.
Organ je na podlagi zaveze, sprejete na ogledu in camera, dne 10. 7. 2014 prosilcu posredoval informacije v zvezi s tč. 1q in 1r zahteve ter Pooblaščencu informacije v zvezi s tč. 1m, 1q in 1r zahteve.
Upoštevaje dejstvo, da je organ prosilcu po vložitvi pritožbe posredoval dodatne dokumente in pojasnila, ga je Pooblaščenec dne 22. 7. 2014 pozval, naj mu sporoči, ali je predmetne dokumente prejel ter ali vztraja pri pritožbi in v katerem delu oz. glede katerih dokumentov.
Prosilec je na poziv Pooblaščenca odgovoril dne 30. 7. 2014. Navaja, da mu je glede zahtev pod tč. 1q in 1r organ podal pojasnila, vse ostalo pa ostaja odprto in nepojasnjeno, verjetno zaradi prikrivanja nedejavnosti in neskladja z navedbami v letnem zborniku in poročilu.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Pojem informacije javnega značaja
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Varuha človekovih pravic, katerega ustanovitev predvideva 159. člen URS, konkretizira pa ZVarCP. Je na podlagi zakona ustanovljen samostojen in neodvisen organ, ki o svojem delu poroča državnemu zboru z rednimi letnimi ali posebnimi poročili, sredstva za delo pa mu določi Državni zbor v proračunu. Kot državni organ je Varuh človekovih pravic torej nedvomno dolžan delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. člena ZDIJZ.
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oziroma definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja, kot izhaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, Pooblaščenec ugotavlja, da delovno področje organa med drugim opredeljuje 159. čl. URS, ki določa, da se Varuh določi za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil. Podrobnejše določbe o delovnem področju organa pa so vsebovane v ZVarCP in v 11. čl. Poslovnika organa, ki določa, da se zadeve iz pristojnosti organa delijo na naslednja področja: ustavne pravice, omejitve osebne svobode, socialna varnost, delovno pravne zadeve, upravne zadeve, sodni postopki, okolje in prostor, gospodarske javne službe, stanovanjske zadeve, varstvo osebnih podatkov, varstvo otrokovih pravic, diskriminacija in nestrpnost. Širše oziroma celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami.
Glede zahteve prosilca je Pooblaščenec v pritožbenem postopku ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga. V izpodbijani odločbi je namreč organ navedel, da s temi informacijami ne razpolaga. Pooblaščenec je v skladu z 11. čl. ZinfP, z namenom razjasnitve dejanskega stanja, v prostorih organa opravil ogled in camera, pri katerem je prosil za pojasnilo glede navedbe, da organ ne vodi posebne evidence ali statistike o informacijah, ki jih prosilec navaja pod točkami 1a do 1m, od 1p do 1t , 2h in 2i ter 3b do 3j svoje zahteve oz. glede katerih je organ izdal zavrnilno odločbo.
Organ je pojasnil, da od leta 1996 uporablja aplikacijo spis 1.45 v Lotus Notes, v kateri se zadeve razvrščajo po področjih in podpodročjih dela. Zadeve so razvrščene za potrebe statistike in izdelave letnega poročila po naslednjih kriterijih:
- izvor pobude (ali gre za pobudo stranke, anonimna vloga, lastna pobuda Varuha, telefonski razgovor, poslovanje izven sedeža),
- utemeljenost,
- način obravnave,
- razvrstitev po organih oz. ministrstvih,
- razvrstitev po upravnih enotah in regijah.
Pooblaščenec je pri tem ugotovil, da iskalnik ne omogoča iskanja po členih ZVarCP oz. po vsebini teh členov in zastavil organu vprašanja, kot si sledijo iz zahteve prosilca.
Glede zahtev pod točko 1a, 1b, 1c, 1d, 1e, 1g, 1h, 1i, 1p:
Pooblaščenec je na podlagi ogleda in camera in pojasnil organa ugotovil, da iskalnik v sistemu Lotus notes, ki ga uporablja organ, na enostaven način ne omogoča priklica zahtevanih podatkov. Organ bi moral odpreti in vsebinsko preučiti vsak spis posebej, da bi prišel do zahtevanih informacij. V zvezi z zahtevo pod tč. 1e je Pooblaščenec ob vpogledu v iskalnik ugotovil, da organ sicer ima kriterij »lastna pobuda« v sistemu iskanja, vendar med »lastno pobudo« zajema tudi splošna vprašanja, kar pomeni, da s podatki, ki jih zahteva prosilec v tem delu, na enostavno dostopen način ne razpolaga. Pooblaščenec ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval zahtevane informacije. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. členom ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je Pooblaščenec pritožbo prosilca, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
Glede zahteve pod točko 1f:
Pooblaščenec je na podlagi ogleda in camera in pojasnil organa ugotovil, da v iskalniku sistema Lotus notes z iskalnim nizom »Ministrstvo za pravosodje« ni mogoče najti le tovrstnih informacij. Organ bi moral odpreti in vsebinsko preučiti vsak spis posebej, da bi prišel do zahtevanih informacij. Pooblaščenec ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval zahtevane informacije. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. členom ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je Pooblaščenec pritožbo prosilca, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
Glede zahteve pod točko 1j:
Organ je na ogledu in camera pojasnil, da z zahtevano informacijo ne razpolaga, ker v dosedanji praksi ni predlagal uvedbe disciplinskih postopkov zoper uslužbence organov, ki so zakrivili ugotovljeno nepravilnost. Pooblaščenec ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval zahtevane informacije. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. členom ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je Pooblaščenec pritožbo prosilca, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
Glede zahteve pod točko 1k:
Organ je na ogledu in camera pojasnil, da nima zahtevane informacije, ker jih ne zbira. Pooblaščenec ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval zahtevane informacije. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. členom ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je Pooblaščenec pritožbo prosilca, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
Glede zahteve pod točko 1l in 1s:
Organ je na ogledu in camera pojasnil, da ne izdeluje formalnih predlogov, temveč jih vključuje v letnem poročilu v okviru splošnih priporočil, kjer ni konkretizirano, na katere določbe se nanašajo, zato ne vodi evidence o pobudah. Pooblaščenec ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval zahtevane informacije. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. členom ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je Pooblaščenec pritožbo prosilca, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
Glede zahteve pod točko 1m:
Pooblaščenec je na podlagi posredovane dokumentacije z dne 30. 7. 2014 ugotovil, da so te informacije razvidne iz dopisa organa z dne 29. 10. 2010, opr. št. 0103-5/2010-77-ZČT. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki vsebujejo zahtevane informacije, zato je pritožba v tem delu utemeljena in je organ navedene dokumente dolžan, v obliki fotokopije, posredovati prosilcu. Po pregledu vsebine dokumenta je Pooblaščenec namreč ugotovil, da ni podana nobena izmed izjem, določenih v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ in da gre v celoti za prosto dostopno informacijo. Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 252. čl. ZUP, pritožbi prosilca v tem delu ugodil, izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo ter odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Glede zahteve pod točko 1t:
Organ je na ogledu in camera pojasnil, da v letih med 2010 in 2013 ni izdal nobenega opozorila. Pooblaščenec ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval zahtevane informacije. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. členom ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je Pooblaščenec pritožbo prosilca, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
Glede zahteve pod točko 2h in 2i:
Organ je na ogledu in camera pojasnil, da za posamezne zaposlene vodi evidenco, koliko pobud obravnavajo, ne pa posebej še po vsebini. Kot primer je Pooblaščencu dal na vpogled pregled zadev po strokovnih sodelavcih, iz katerega je razvidno le število obravnavanih zadev v posameznem letu. Pooblaščenec ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval zahtevane informacije. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. členom ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je Pooblaščenec pritožbo prosilca, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
Glede zahtev pod točko 3:
Pooblaščenec ugotavlja, da gre pri zahtevah pod točko 3 za smiselno enaka vprašanja, kot pri zahtevah pod točko 1 in so ugotovitve, posledično pa tudi odločitev Pooblaščenca enake, kot za vprašanja pod točko 1.
Pooblaščenec nazadnje še pojasnjuje, da v okviru zakonitih pristojnosti organu zavezancu ne more naložiti, naj ustvari dokumente (analize, pojasnila, odgovore na vprašanja,..), s katerimi ta v času odločanja na prvi stopnji ne razpolaga. V konkretnem postopku so vsa ugotovljena dejstva Pooblaščenca sicer prepričljivo vodila v ugotovitev, da organ z določenimi zahtevanimi informacijami ne razpolaga, a velja poudariti, da je prosilec upravičeno pričakoval, da bo organ, v času sodobnih tehničnih možnosti, razpolagal tudi s podatki, ki jih je zahteval. Varuh človekovih pravic bi, glede na svojo umestitev v ustavni ureditvi Republike Slovenije, moral biti ostalim organom, zavezancem po ZDIJZ, zgled pri načinu vodenja dokumentarnega gradiva in pri komunikaciji s prosilci. Nepreglednost dokumentarnega gradiva in nezmožnost posredovanja enostavnih analiz podatkov je namreč slab signal za uveljavljanje pravice do svobode izražanja, kot ene temeljnih človekovih pravic, nad uresničevanjem katere bdi tudi Varuh človekovih pravic, ter za transparentno poslovanje državnih organov, ki je eden od temeljev pravne države.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav
raziskovalec pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke