Prosilec - Višje sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-131/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval vpogled in posredovanje fotokopij dokumentacije, ki izkazuje aktivnosti, ukrepe, prijavo kaznivega dejanja in izrečene sankcije, vzrok za uvedbo razrešitve in podlago v zvezi z vsemi postopki sodišča zaradi prikrivanja lažne odsotnosti, zlorab in kršitev sodnice ... ter listine, ki izkazujejo vodenje postopkov razrešitve navedene sodnice, čas, podlago in razlog premestitve s kazenskega na pravdni oddelek. Organ je pozval prosilca na dopolnitev zahteve, ker ni bilo mogoče razbrati, katere dokumente in listine želi prosilec pridobiti oz. vpogledati. Prosilec je zahtevo dopolnil in je zahteval še vpogled in posredovanje fotokopij listin, ki se nanašajo na delo in oceno sodniške službe sodnice ... v času opravljanja sodniške funkcije na kazenskem in civilnem oddelku, ocene višjih sodnikov ..., ... in ... in listine, ki izkazujejo, kako so glasovali Višji sodniki v zadevi I Cp 1077/2013. Organ je zahtevi prosilca z odločbo delno ugodil, in sicer tako, da mu je dokumente posredoval, v preostalem delu, v katerem zahtevane informacije predstavljajo varovane osebne podatke, pa je zahtevo prosilca zavrnil. Zoper odločbo je prosilec vložil pritožbo, v kateri je navedel, da ni bilo odločeno o možnosti vpogleda v vse zaprošene dokumente in da so posredovane ocene sodniške službe zastarele. Pooblaščenec je pritožbo prosilca zavrnil, ker je ugotovil, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa niso bistvene, ker je organ v zvezi z zahtevo prosilcu omogočil dostop do vse dokumentacije, s katero razpolaga. Nepopolno ugotovljeno dejansko stanje na prvi stopnji torej ni povzročilo, da prosilec ne bi prejel vseh informacij javnega značaja, s katerimi organ razpolaga.
ODLOČBA:Številka: 090-131/2014/4
Datum: 9. 10. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odstavka 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. in 2. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 14. 5. 2014, št. Su 244/2014, Republike Slovenije, Višjega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 24. 2. 2014 (vročeno 20. 3. 2014) na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval:
I. vpogled in posredovanje fotokopij dokumentacije, ki izkazuje aktivnosti, ukrepe, prijavo kaznivega dejanja in izrečene sankcije,
II. vpogled in posredovanje fotokopij dokumentacije, ki izkazuje vzrok za uvedbo razrešitve in podlago v zvezi z vsemi postopki sodišča zaradi prikrivanja lažne odsotnosti, zlorab in kršitev ... (III P 3083/2010, I Cp 1077/2013),
III. listine, ki izkazujejo vodenje postopkov razrešitve navedene sodnice,
IV. listine, ki izkazujejo čas, podlago in razlog premestitve ... s kazenskega na pravdni oddelek.
Organ je dne 27. 3. 2014, z dopisom Su 244/2014, pozval prosilca na dopolnitev zahteve, ker ni bilo mogoče razbrati, katere dokumente in listine želi prosilec pridobiti oz. vpogledati.
Prosilec je zahtevo dopolnil dne 22. 4. 2014 in na organ naslovil dodatno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval še:
V. vpogled in posredovanje fotokopij listin, ki se nanašajo na delo in oceno sodniške službe sodnice ... v času opravljanja sodniške funkcije na kazenskem (v zadnjem letu pred premestitvijo) in civilnem oddelku (od leta 2010 do odstavitve),
VI. ocene višjih sodnikov ..., ... in ...,
VII. listine, ki izkazujejo, kako so glasovali Višji sodniki v zadevi I Cp 1077/2013 (posvetovalni zapisnik).
Organ je zahtevi prosilca z odločbo št. Su 244/2014, z dne 14. 5. 2014, delno ugodil, in sicer tako, da mu je posredoval:
- v primeru ocene sodniške službe sodnika ... prvo stran dokumenta do besede »obrazložitev« in zadnjo stran dokumenta od pravnega pouka naprej;
- v primeru ocene sodniške službe sodnika ... in sodnice ... prvo stran dokumenta do besede »obrazložitev« in zadnjo stran dokumenta od vključno zadnjega odstavka obrazložitve (pred pravnim poukom) naprej;
- v primeru ocene sodniške službe ... prvo stran dokumenta do besede »obrazložitev«, predzadnjo stran dokumenta z zadnjim odstavkom ter zadnjo stran dokumenta.
V preostalem delu, v katerem zahtevane informacije predstavljajo varovane osebne podatke, je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu delno povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da se listina, ki izkazuje, kako so višji sodniki glasovali (posvetovalni zapisnik) v zadevi I Cp 1077/2013, nahaja na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Zato je organ vlogo v tem delu odstopil na navedeno sodišče. Organ nadalje navaja, da je zavrnilni del odločbe posledica naslednjih razlogov; Ocena sodniške službe se izdela na podlagi podatkov osebnega spisa sodnika in drugih podatkov o izpolnjevanju kriterijev iz 29. čl. Zakona o sodniški službi (Ur. l. RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13 in 69/13 - popr.; v nadaljevanju ZSS). S tem, ko je zakonodajalec v ZSS oceno sodniške službe oz. podatke v njej označil kot tajne, je jasno določil namen, ki je v tem, da je s temi podatki potrebno ravnati s povečano skrbnostjo v smislu njihove hrambe, načina posredovanja, možnosti vpogleda in upravljanja z njimi. ZSS v 6. odst. 31. čl. določa, da lahko podatke iz osebnega spisa (katerega del je tudi ocena sodniške službe) vpogledajo le predsednik sodišča, predsednik sodišča višje stopnje, personalni svet, sodni svet, disciplinski tožilec in disciplinsko sodišče prve in druge stopnje zaradi izvajanja pooblastil po tem zakonu in zakonu, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč ter sodnik sam. Krog upravičencev je torej zelo ozko začrtan že v okviru sodstva, zato je mogoče sklepati, da je še močnejše varstvo potrebno zagotoviti tudi navzven, nasproti javnosti. Organ meni, da so v neposredni povezavi z opravljanjem javne funkcije le izrek ocene in tisti del oz. odstavek obrazložitve, iz katerega izhaja povzetek ocene. Ostale informacije v obrazložitvi, v katerih se prepletajo osebne lastnosti, sposobnosti, značilnosti posameznega sodnika, njegove značajske lastnosti in navade, pa sodijo v zasebno sfero sodnika. Vsled navedenega organ meni, da zahtevane ocene sodniške službe v tem delu predstavljajo varovane osebne podatke, ti pa predstavljajo izjemo po 3. tč. 6. čl. ZDIJZ.
Zoper odločbo organa je prosilec, dne 22. 5. 2014, pri Pooblaščencu vložil pritožbo, v kateri navaja, da z odločbo ni odločeno o možnosti vpogleda v vse zaprošene dokumente, in sicer:
I. ni odločeno o možnosti vpogleda v vse zaprošene dokumente
II. ni odločeno v zadevi vodenja katerihkoli drugih postopkov in ukrepov zaradi kaznivih dejanj v zvezi s sodnico ...;
III. ni odločeno v zvezi z ocenami sodnice ... v času premestitve iz kazenskega na pravdni oddelek oz. za obdobje opravljanja sodniške funkcije na kazenskem oz. pravdnem oddelku
IV. ni odločeno v zvezi z dopolnjeno vlogo z dne 22. 4. 2014, kako so glasovali Višji sodniki v zadevi III P 3083/2010 oz. I Cp 1077/2013
V. ocena sodniške službe za sodnico ... je iz leta 2004, ocena za sodnika ... je iz leta 2006, ocena za sodnika ... je iz leta 2010. Glede na pogostost ocenjevanja (triletno ocenjevalno obdobje) podane ocene niso v skladu z zaprosilom. Zahteva se je nanašala na ocene Višjih sodnikov v zvezi s sodbo I Cp 1077/2013 (za to obdobje) in v povezavi s sodbo III P 3083/2010, zaradi katere je sodnica ... bila ocenjena kot neustrezna za sodniško službo. Glede na dejstvo, da so Višji sodniki v zadevi III p 3083/2010 potrdili sodbo, je prosilec zaprosil za njihove ocene v tem (razumnem) obdobju in kako so posamezno glasovali v sodbi I Cp 1077/2013.
Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. Su 244/2014, z dne 27. 5. 2014, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je Pooblaščenec, dne 7. 10. 2014, pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP. Organ je ob tem pojasnil, da dokumentacije, ki izkazuje aktivnosti, ukrepe, prijavo kaznivega dejanja, izrečene sankcije, nima, saj sodnica ne opravlja sodniške funkcije pri organu. Pri organu ne vodijo personalnih map sodnikov, ki vodijo postopke na prvi stopnji. Organ domneva, da bi ti dokumenti lahko obstajali pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, kjer je sodnica opravljala sodniško funkcijo do razrešitve. Organ nikoli ni podal, niti prejel kazenske ovadbe zoper sodnico. Glede spisa III P 3083/2010 je organ pojasnil, da se ta nahaja na prvi stopnji. Vsa dokumentacija se nahaja v tem spisu. Sodniki se praviloma ocenjujejo vsake tri leta v skladu z ZSS, pri čemer pa je organ opozoril, da gre pri sodnikih ..., ... in ... za višje sodnike, ki se ocenjujejo v daljših časovnih intervalih. Šlo je za redno oceno sodnice ... na predlog predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani. Prosilec je prejel zadnjo oceno sodnice in ta ocena je bila podlaga za razrešitev sodnice s sodniške službe. Prosilec je prejel tudi zadnje obstoječe ocene sodnikov ..., ... in ... V zvezi z listinami, ki izkazujejo vodenje postopkov in razrešitev sodnice, je organ pojasnil, da v skladu s 33. čl. ZSS postopek vodi Sodni svet, ki poda končno odločitev glede razrešitve sodnika. V tem postopku je organ vključen le v delu, ko poda oceno. Organ torej tudi z dokumenti ne razpolaga. Glede listin, ki izkazujejo, kdaj je bila sodnica premeščena iz kazenskega na pravdni oddelek, organ pojasni, da gre za sodnico Okrajnega sodišča v Ljubljani, zaradi česar organ s temi dokumenti ne razpolaga. Organ pojasni še, da vsako sodišče na oglasni deski in na spletni strani sodišča objavi letni razpored za vsako leto skupaj z morebitnimi spremembami. S tem se tudi določita razpored sodnikov po pravnih področjih oz. oddelkih in dodeljevanje novo pripadlih zadev sodnikom - 17.a čl. Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami; v nadaljevanju ZS). Glede ocen višjih sodnikov organ pojasni, da je prosilec prejel zadnje obstoječe ocene sodnikov.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Pooblaščenec ugotavlja, da se prosilec v delu pritožbe, ki se nanaša na prejete ocene sodniške službe za sodnike ..., ..., ... in ..., pritožuje zgolj glede časovne komponente dokumentov v smislu, da je prejel oceno za sodnico ... iz leta 2004, za sodnika ... iz leta 2006, za sodnika ... iz leta 2010. V zvezi z oceno sodniške službe sodnice ... se pritožuje, da ni prejel ocene, ki se nanaša na čas premestitve iz kazenskega na pravdni oddelek oz. na obdobje opravljanja sodniške funkcije na kazenskem oz. pravdnem oddelku. Po mnenju prosilca glede na pogostost ocenjevanja (triletno ocenjevalno obdobje) podane ocene niso v skladu z zaprosilom in zato zahteva dostop do ažurnih informacij javnega značaja. Pooblaščenec je glede na te navedbe prosilca, v pritožbenem postopku presojal vprašanje, ali poleg dokumentov (ocen sodniške službe), ki jih je organ že posredoval prosilcu, obstajajo še kakšne druge (novejše), ni pa se spuščal v vprašanje že posredovanih dokumentov – ocen sodniške službe. V tem delu se prosilec namreč ne pritožuje, Pooblaščenec pa mora, kot pritožbeni organ, izpodbijano odločbo preizkusiti (le) v mejah pritožbenih navedb, sicer bi prekoračil svoje pristojnosti.
Pojem informacije javnega značaja:
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Višje sodišče v Ljubljani, ki je nedvomno dolžno delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. čl. ZDIJZ.
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oz. definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oz. nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja, kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, Pooblaščenec ugotavlja, da je delovno področje organa urejeno v 104. čl. ZS, v skladu s katerim so Višja sodišča pristojna za sojenje oz. odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe Okrajnih in Okrožnih sodišč s svojega območja, za odločanje v sporih o pristojnosti med Okrajnimi in Okrožnimi sodišči s svojega območja, za odločanje o prenosu pristojnosti na drugo Okrajno oziroma Okrožno sodišče s svojega območja in za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon. V skladu s 35. čl. ZSS personalni svet Višjega sodišča izdela oceno sodniške službe za okrajne in okrožne sodnike, ki opravljajo sodniško službo na okrajnih in okrožnih sodiščih na njegovem območju in za sodnike, ki so dodeljeni na Višje sodišče. Širše oz. celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Upoštevaje navedeno vse zahtevane informacije nedvomno spadajo v delovno področje organa.
Glede pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji:
2. odst. 248. čl. ZUP določa, da pritožbeni organ zavrne pritožbo tudi tedaj, kadar spozna, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa niso bistvene. Organ je, dne 27. 3. 2014, z dopisom Su 244/2014, v okviru poziva na dopolnitev zahteve prosilca opozoril, da bo v primeru zamude tridnevnega roka za dopolnitev, zahtevo prosilca, z dne 20. 3. 2014, zavrgel. Kljub temu, da je prosilec zahtevo dopolnil šele 22. 4. 2014, organ ni izdal sklepa o zavrženju. Organ z odločbo št. Su 244/2014, z dne 14. 5. 2014, ni odločil o I., IV. in VII. tč. zahteve prosilca, niti se v tem delu do nje ni opredelil. Kljub temu Pooblačenec ugotavlja (kot bo pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve v delu, ki se nanaša na I., IV. in VII. tč. zahteve), da je organ v zvezi z zahtevo prosilcu omogočil dostop do vse dokumentacije, s katero razpolaga. Nepopolno ugotovljeno dejansko stanje na prvi stopnji torej ni povzročilo, da prosilec ne bi prejel vseh informacij javnega značaja, s katerimi organ razpolaga. Pooblaščenec vsled navedenega ocenjuje, da pomanjkljivosti v postopku na prvi stopnji niso bile bistvene.
Glede zahteve prosilca je Pooblaščenec v pritožbenem postopku v nadaljevanju ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga.
Glede I. tč. zahteve prosilca:
Pooblaščenec je na podlagi ogleda in camera in pojasnil organa ugotovil, da organ nikoli ni podal ali prejel kazenske ovadbe zoper sodnico ... in posledično dokumentacije, ki jo zahteva prosilec, nima. Če postopki v zvezi z domnevnim kaznivim dejanjem sodnice ... tečejo, se dokumentacija nahaja na drugem sodišču. Pooblaščenec ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval zahtevane informacije. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, zato je pritožbo, na podlagi 2. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Glede II., III in V. tč. zahteve prosilca:
Pooblaščenec je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo, ogleda in camera in pojasnil organa ugotovil, da je organ prosilcu, v obliki delenga dostopa, že posredoval oceno sodniške službe sodnice ..., z dne 16. 11. 2012. Iz navedenaga dokumenta jasno izhaja, da sodnica ... ne dosega kriterija delovne sposobnosti in varovanja ugleda sodnika in sodišča v tolikšni meri, da je personalni svet organa ocenil, da sodnica ne ustreza sodniški službi. Sodniki se ocenjujejo vsake tri leta v skladu z ZSS. Šlo je za redno oceno sodnice ... na predlog predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani. Prosilec je prejel zadnjo oceno sodnice in ta ocena je bila podlaga za razrešitev sodnice s sodniške službe. Prosilec je torej prejel dokument, iz katerega izhajata vzrok in podlaga za razrešitev sodnice ... ter se nanaša na obdobje, v katerem je bila sodnica ... premeščena iz kazenskega na pravdni oddelek. Iz pojasnil organa tudi jasno izhaja, da vodi postopke razrešitev, v skladu s 33. čl. ZSS, postopek Sodni svet, ki tudi poda končno odločitev glede razrešitve sodnika. V tem postopku je organ vključen le v delu, ko poda oceno. Spis III P 3083/2010 pa se nahaja na sodišču prve stopnje. Organ torej z drugimi dokumenti (poleg podane ocene sodniške službe) ne razpolaga. Pooblaščenec ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga s kakim drugim dokumentom, ki bi vseboval v tem delu zahtevane informacije, oceno sodniške službe sodnice ... pa je prosilec že prejel. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Ker je Pooblaščenec ugotovil, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, je pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Glede IV. tč. zahteve prosilca:
Pooblaščenec je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo, ogleda in camera in pojasnil organa ugotovil, da gre za sodnico Okrajnega sodišča v Ljubljani in v teh postopkih premestitve organ ni sodeloval. Posledično organ z dokumenti, ki bi izkazovali čas, podlago in razlog premestitve sodnice ..., ne razpolaga. Zahtevane informacije lahko prosilec dobi na oglasni deski ali spletni strani Okrajnega sodišča v Ljubljani, kjer je v skladu s 17.a čl. ZS javno objavljen letni razpored sodnikov (za vsako leto skupaj z morebitnimi spremembami) po pravnih področjih oz. oddelkih in dodeljevanje novo pripadlih zadev. Pooblaščenec ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval v tem delu zahtevane informacije. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Ker je Pooblaščenec v postopku ugotovil, da je organ na prvi stopnji ravnal pravilno, je pritožbo prosilca, na podlagi 2. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Glede VI. tč. zahteve prosilca:
Pooblaščenec je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo, ogleda in camera in pojasnil organa ugotovil, da je organ prosilcu, v obliki delnega dostopa, že posredoval zadnje obstoječe ocene sodniške službe sodnikov ..., ... in ... Navedeni dokumenti torej zajemajo tudi obdobje, v katerem sta bili izdani sodbi v zadevi I Cp 1077/2013 in III P 3083/2010. Organ torej z drugimi dokumenti oz. kasnejšimi ocenami za navedene sodnike ne razpolaga. Pooblaščenec ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga s kakim drugim dokumentom, ki bi vseboval v tem delu zahtevane informacije, obstoječe ocene sodniške službe pa je prosilec že prejel. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, zato jo je, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Glede VII. tč. zahteve prosilca:
Pooblaščenec je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da se listina, ki izkazuje, kako so višji sodniki glasovali (posvetovalni zapisnik) v zadevi I Cp 1077/2013, nahaja na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Zato je organ vlogo v tem delu odstopil na navedeno sodišče, kar je v skladu z 20. členom ZDIJZ, ki določa, da mora organ, ki je prejel zahtevo, pa ne razpolaga z zahtevano informacijo, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje. Ker je organ pri odstopu zahteve postopal pravilno, je Pooblaščenec pritožbo prosilca, na podlagi 2. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav.
raziskovalec Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
pooblaščenka