Prosilec - Inšpektorat RS za delo
+ -Številka: 090-124/2014/2
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval pojasnila ter odgovore na vprašanja v zvezi z vodenjem konkretnega inšpekcijskega postopka. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku po preučitvi celotne zadeve ugotovil, da je bila odločitev prvostopenjskega organa pravilna, saj organ s takšnimi dokumenti ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-124/2014/2
Datum: 7. 7. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 2. 5. 2014, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Parmova 33, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-8/2014/4 z dne 7. 4. 2014, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo organa, št. 090-8/2014/4 z dne 7. 4. 2014, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 28. 3. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval, da se mu na povsem nedvoumen način pojasni in predoči uporaba zakonov, členov ter določil, ki so bili uporabljeni v zadevi »Dom upokojencev Nova Gorica«. Hkrati je zaprosil za opis zakonite uporabe predpisov v navedeni zadevi. Nadalje je prosilec zahteval, da mu organ pojasni, kako in z uporabo katerega postopka je bil lahko inšpekcijski postopek izveden povsem nezakonito. Prosilec navaja tudi, da naj bi bil postopek izveden brez zakonite podlage, pri čemer v postopku niso bili spoštovani roki za pritožbe, niti niso bili upoštevani njegovi predlogi za zaslišanje oškodovancev. Iz navedenega razloga je zato prosilec želel pridobiti tudi uradno odklonitev njegovega predloga za zaslišanje. Prav tako je prosilec zahteval tudi pojasnilo o nezakonitem izvajanju nadzora ali ponovitev postopka v celoti ter pojasnilo o zakonodaji, na podlagi katere deluje glavna inšpektorica RS za delo. Navedene dokumente je želel prosilec prejeti v obliki fotokopij.
Organ je z odločbo št. 090-8/2014/4 z dne 7. 4. 2014 zahtevo prosilca v celoti zavrnil, pri čemer je v obrazložitvi povzel prvi odstavek 4. člena ZDIJZ in pojasnil, da po ZDIJZ ni dolžan ustvariti ali pridobiti novega dokumenta, ki se v času zahteve ne nahaja v obliki dokumenta. Prosilec je namreč od organa zahteval pojasnila o poteku postopka ter podajanje odgovorov na postavljena vprašanja. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Nadalje je organ v odločbi pojasnil, da je prosilec podal vlogo za udeležbo v inšpekcijskem nadzoru pri inšpekcijskem zavezancu, pri čemer navedeni vlogi ni bilo ugodeno. Organ je še dodal, da je bil prosilcu v skladu z zakonodajo, ki ureja inšpekcijski nadzor, podan odgovor, v katerem so ga seznanili z ugotovitvami nadzora. Ker je bilo v samem postopku inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa, je inšpektorica za delo postopek zoper zavezanca ustavila.
V dopolnjeni pritožbi, ki jo je organ prejel dne 16. 5. 2014, prosilec navaja, da organ v izdani odločbi dejansko ne navede nobenega resnega proti argumenta. V preostalem delu pritožbe pa se prosilec osredotoči na navajanje navedb v zvezi z vodenjem inšpekcijskega nadzora in sodelovanjem pri le-tem. Organu očita nezakonito vodenje inšpekcijskega postopka ter zavračanje možnosti sodelovanja pri postopku. Prosilec meni, da je pritožba organa sramota pravne države in dokaz koruptivnega klientelizma v samem vrhu ministrstva. Pooblaščenec ugotavlja, da se prosilec, razen navedbe, da organ v izdani odločbi ne navede nobenega resnega proti argumenta, nikjer v odločbi ne sklicuje na kršitev pravice dostopa do informacij javnega značaja, temveč se sklicuje predvsem na vodenje in postopanje organa v določeni inšpekcijski zadevi.
Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom z dne 20. 5. 2014, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je odstopljeni pritožbi priložil vso spisovno dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdajo odločbe št. 090-8/2014/4 z dne 7. 4. 2014.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ.
Iz definicije informacije javnega značaja je (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Pooblaščenec ugotavlja, da zahteva in pritožba prosilca temeljita na nerazumevanju sistema dostopa do informacij javnega značaja, predvsem prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Prosilec namreč ni zahteval dokumentov, ki obstajajo v materializirani obliki, temveč je zahteval pojasnila in odgovore na vprašanja, ki se nanašajo na vodenje določenega inšpekcijskega postopka.
Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Prosilec je v obravnavani zahtevi zahteval pojasnila in odgovore na vprašanja, vendar pa ZDIJZ, po katerem je odločal organ in ki omogoča pritožbo k Pooblaščencu, nikakor ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12, z dne 25. 5. 2011. ZDIJZ torej, kot je navedeno že zgoraj, podaja definicijo informacije javnega značaja, ki je zgolj in edino že ustvarjen oziroma obstoječ dokument. Prosilec ima po ZDIJZ torej pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne Pooblaščenec pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. pripravi pojasnilo).
Iz opredelitve informacije javnega značaja namreč izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja ter da dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Na pojasnila in razlage se načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza. Izkušnja, ki jo ima prosilec v drugem postopku pri organu, prosilca ne postavlja v privilegiran položaj, ki bi mu dajal več pravic, kot jih ima po ZDIJZ katerikoli prosilec. Pooblaščenec zaključuje, da zahteva po pojasnilih ter odgovarjanju na vprašanja, ne sodi v domet pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec na tem mestu še dodaja, da pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari dokumente, v katerih bi se nahajala pojasnila oz. zahtevani odgovori na vprašanja. Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa pri vodenju inšpekcijskih postopkov.
Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec zaključuje, da v zvezi z zahtevanimi dokumenti ni izpolnjen eden izmed pogojev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani kumulativno, da lahko potrdimo obstoj informacije javnega značaja. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Mevlida Mehović, univ. dipl. prav.,
Asistentka svetovalca Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka