Prosilec - Komunalno podjetje Vrhnika
+ -Številka: 090-123/2014/8
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilka je od organa za več konkretnih oseb zahtevala podatek o tem, ali so prijavili praznjenje greznice in ali je bilo to dejansko izvedeno. Organ je zahtevo prosilke zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bilo izvedeno praznjenje ene greznice in organu naložil, da mora dokument v obliki delnega dostopa posredovati prosilki. Pooblaščenec je namreč ugotovil, da podatki o vrsti greznice, njeni kapaciteti in datumu praznjenja greznice ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj posamezniki na podlagi teh podatkov (brez prebivališča lastnika oz. lokacije greznice) niso določljivi.
ODLOČBA:
Številka: 090-123/2014/8
Datum: 31. 7. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Komunalnega podjetja Vrhnika d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika (v nadaljevanju organ) št. 1/4-121/14 z dne 14. 5. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana odločba organa delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo izpisa iz računalniškega programa »Popis dogodkov na sistemu za ravnanje z odpadnimi vodami«, zavihek »Popis praznjenja«, tako da v dokumentu prikrije vse podatke, razen vrstic »število prekatov, »vrsta greznice« in »T-Dejansko praznjenje«, v kateri mora prikriti ime in priimek v stolpcu »VNESEL«.
2. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je na dne 19. 3. 2014 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za pridobitev fotokopije dokumentov o tem, ali imajo:
- …,
- … in
- …,
prijavljeno praznjenje greznice, od kdaj in kdaj je bilo praznjenje greznice tudi izvršeno.
Organ je dne 14. 4. 2014 izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilke v celoti zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da je prosilka zahtevala podatke, ki se nanašajo na konkretne osebe, zato bi posredovanje takih podatkov pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Prosilka se je zoper odločbo pravočasno pritožila. V pritožbi je navedla, da ni prejela želenih podatkov. Meni, da odločba ni pravno utemeljena, temveč temelji na zavajanju, zato ne odstopa od svoje zahteve, s katero želi pridobiti zgoraj navedene podatke.
Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 1/4-121/ z dne 21. 5. 2014, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Ker z odstopom pritožbe organ Pooblaščencu ni posredoval vseh dokumentov, potrebnih za reševanje zadeve, je Pooblaščenec, z dopisom št. 090-123/2014/2 z dne 26. 5. 2014, od organa zahteval posredovanje dokumentov, iz katerih je razvidno, ali imajo v zahtevi navedene osebe prijavljeno praznjenje greznice.
Organ je z dopisom št. 1/4-121/14 z dne 2. 6. 2014 Pooblaščencu posredoval zahtevano dokumentacijo. V dopisu je pojasnil, da je bila do sedaj greznica izpraznjena v enem od zahtevanih objektov in o tem priložili tudi računalniški izpis, v ostalih objektih pa bo izpraznjena v zakonskem roku 3 let.
Pritožba je delno utemeljena.
V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnica oziroma prosilka izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Iz definicije informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, ter da zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja.
Organ se je v odločbi skliceval na varstvo osebnih podatkov fizičnih oseb, s čimer se prosilka ni strinjala. Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotavljal, ali zahtevani dokumenti predstavljajo varovane osebne podatke.
Če zahtevani dokumenti vsebuje informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli izmed izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Organ je v konkretni zadevi pojasnil, da vodi evidenco o datumu praznjenja greznice, iz priložene dokumentacije pa je razvidno, da se ta evidenca za izpraznjene greznice vodi v računalniški aplikaciji »Popis dogodkov na sistemu za ravnanje z odpadnimi vodami«. Organ je Pooblaščencu posredoval dokument o praznjenju greznice na enem izmed objektov, na katere se nanaša zahteva prosilke, za preostale pa je pojasnil, da bo greznica izpraznjena v zakonskem roku, ki je določen v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Ur. l. RS, št. 88/11) in znaša 3 leta. Pooblaščenec na podlagi navedenega zaključuje, da drugi dokumenti v zvezi z zatevo prosilke, razen posredovanega, (še) ne obstajajo.
Pri zavrnitvi zahteve prosilke se je organ skliceval na varstvo osebnih podatkov. Določba 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je v skladu s 1. točko 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1).
Pooblaščenec je vpogledal v dokument, ki mu ga je v pritožbenem postopku posredoval organ in ugotovil, da ta vsebuje osebne podatke, in sicer:
- naslov praznjenja greznice (lokacija),
- lokacija (z X in Y koordinatami),
- občina, naselje, ulica,
- ime in priimek osebe, ki je vnesla podatke v računalniški program
Na podlagi navedenih podatkov so posamezniki namreč določeni oz. določljivi. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 10. členu (zasebni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana osebna privolitev posameznika. Ob tem je Pooblaščenec ugotovil, da takšna podlaga za razkritje osebnih podatkov v konkretnem primeru ni podana, zato gre za varovane podatke in s tem za izjemo po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Ne predstavljajo pa varovanih osebnih podatkov številka greznice, kapaciteta, datum predvidenega in dejanskega praznjenja greznice ter datum vnosa in številka izvajalca. Te podatke je prosilki dopustno razkriti. Podatki, ki ustrezajo zahtevi prosilke in ne sodijo v obseg varovanih osebnih podatkov, so navedeni pod »število prekatov«, »vrsta greznice« in v predzadnji vrstici »T-Dejansko praznjenje«, ki vsebuje podatke o številki greznice, njeni kapaciteti, predvidenem in dejanskem datumu praznjenja, datumu vnosa in številki izvajalca.
Ker je Pooblaščenec v zahtevanem dokumentu ugotovil obstoj varovanih osebnih podatkov, se je v nadaljevanju moral opredeliti glede vprašanja, ali je mogoče izvesti t. i. delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ in na dokumentu prekriti varovane osebne podatke, prosilki pa omogočiti dostop do preostalih delov dokumenta. Po oceni Pooblaščenca je delni dostop v konkretnem primeru mogoč, na način, da organ iz dokumenta izloči varovane osebne podatke, tako da jih prekrije.
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec zaključuje, da je pritožbi prosilke treba delno ugoditi in izpodbijano odločbo, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, zaradi napačnega sklepa glede dejanskega stanja in posledične napačne uporabe materialnega prava, delno odpraviti. Organ je dolžan prosilki posredovati fotokopijo izpisa iz računalniškega programa »Popis dogodkov na sistemu za ravnanje z odpadnimi vodami«, zavihek »Popis praznjenja«, tako da v dokumentu prikrije vse podatke, razen vrstic »število prekatov, »vrsta greznice« in »T-Dejansko praznjenje«, v kateri pa mora prikriti ime in priimek v stolpcu »VNESEL«. V delu, v katerem je Pooblaščenec ugotovil obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, pa se pritožba prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljena zavrne.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka