Prosilec - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
+ -Številka: 090-117/2014
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa, Ali je organ zavezanec, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilka je zahtevala zapisnik upravnega odbora, dokumente v zvezi s sistemizacijo delovnih mest ter pogodbo z ministrstvom za financiranje projekta, sklenjeno na podlagi izbora na javnem razpisu. Organ je zahtevo prosilke v celoti zavrnil iz razloga, da se dokumenti ne nanašajo na izvajanje javnih pooblastil organa, ki predstavljajo del poslovanja, v katerem je organ zavezan posredovati informacije javnega značaja. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da je organ, kot pravna oseba javnega prava, zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v celotni sferi svojega delovanja. Takšno odločitev je Pooblaščenec oprl na dejstvo, da ustanovitev organa kot osebe javnega prava določa zakon, da je država nanj prenesla izvajanje javnih pooblastil in da iz nalog organa izhaja, da ne deluje samo oz. pretežno v interesu svojih članov (zasebni interes), temveč predvsem v javnem interesu in to za območje celotne države. Pooblaščenec je pritožbi delno ugodil in odločil, da mora organ prosilki posredovati zahtevane dokumente v obliki delnega dostopa, saj vsebujejo varovane osebne podatke (izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).ODLOČBA:Številka: 090-117/2014/5
Datum: 23. 10. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………….. (v nadaljevanju prosilka) zoper odločbo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Celovška 71, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 69/2014-SPKSZ z dne 28. 4. 2014 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se delno ugodi in se odločba Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, št. 69/2014-SPKSZ z dne 28. 4. 2014, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo:
- Zapisnika 11. redne seje UO OZS z dne 30. 3. 1999, pri čemer je dolžan prekriti naslednje osebne podatke:
- imena in priimke prisotnih članov UO, razen prvo in zadnje navedenega;
- imena in priimke ostalih prisotnih, razen prvo navedenega;
- imena in priimke poročevalcev v točkah 4, 5, 6, 7 in 8 dnevnega reda;
- ime in priimek člana UO v tretjem odstavku na 8. strani, v zadnjem odstavku na 9. strani ter v tretjem in sedmem odstavku na 10. strani;
- ime in priimek prisotne, 4 krat navedene, v 417. Sklepu in točki AD 4.;
- imena in priimke ostalih sodelujočih v razpravi pod točko AD 4., razen tretje in peto navedenega;
- imena in priimke članov komisije, razen navedenih v peti alineji 419. Sklepa;
- ime in/ali priimek prisotne, naveden v točki AD 5. in AD 6.;
- imena in priimke sodelujočih v razpravi pod točko AD 7., razen prvo in tretje navedenega;
- ime in priimek vodje službe za ekonomske odnose s tujino v točki AD 8. in 425. Sklepu;
- imeni in priimka predsednika sekcije za promet in sekretarja sekcije v točki AD 9. in 426. Sklepu;
- imena in priimke oseb, navedenih v 429. in 430. Sklepu;
- imena, priimke, naslove in/ali kraje fizičnih oseb v točkah 1 – 9, 11 – 16, 18 – 22, 25 – 29, 31 - 35, 37 - 57 in sklepih 438 – 446, 448 – 453, 455 – 459, 462 - 466 , 468 – 472, 474 - 494;
- imena in/ali priimke navedene v tretjem, šestem in dvanajstem odstavku ter v osmem odstavku, razen prvo in četrto navedenega, na 29 strani ter
- ime in priimek zapisničarke;
- Pravilnika o pravicah, obveznostih in odgovornosti delavcev OZS z dne 4. 11. 2003 s spremembami in dopolnitvami z dne 17. 1. 2006, 30. 1. 2008 in 1. 12. 2009;
- Pravilnika o sistemizaciji del in nalog (delovnih mest) strokovne službe Obrtne zbornice Slovenije št. 598/2003 z dne 23. 12. 2003 s spremembami in dopolnitvami, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke zaposlenih pri organu, navedenih v opisih delovnih mest zgoraj desno;
- Pravilnika o sistemizaciji dela št. 203/2011-GS z dne 22. 7. 2011;
- Pravilnika o sistemizaciji dela št. 153/2012-GS z dne 30. 5. 2012 ter
- Pogodbe o sofinanciranju izvedbe projekta št. 3311-09-303009 v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 – 2013: PE – PODJETNIŠTVO, sklenjene med organom in Ministrstvom za šolstvo in šport.
2. Pritožba prosilke se v delu, v katerem mora organ v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe v posredovanih dokumentih prekriti varovane osebne podatke, zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 21. 1. 2014 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je zahtevala fotokopijo:
- zapisnika 11. redne seje upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije z dne 30. 3. 1999;
- Pravilnika o pravicah, obveznostih in odgovornosti delavcev Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije z dne 4. 11. 2003 s spremembami in dopolnitvami;
- Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest na OZS z morebitnimi spremembami in dopolnitvami, veljavnega v obdobju med 1. 2. 2005 in 30. 11. 2012, skupaj z opisi sistemiziranih delovnih mest;
- Pogodbe med Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in Ministrstvom za šolstvo in šport, sklenjeno na podlagi izbora organa na javnem razpisu za izbor operacij za razvoj in izvedbo svetovanja in podpore šolam, e-gradiv ter usposabljanje učiteljev za uporabo IKT pri poučevanju in učenju za obdobje 2008 – 2013, oznaka razpisa 54450-38/2008 (Uradni list RS št. 110/2008 in 1/2009), na katerem je bil organ izbran za financiranje projekta PE-Podjetništvo.
Organ je zahtevo prosilke z odločbo št. 69/2014-SPKSZ z dne 28. 4. 2014 zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je prosilka Pravilnik o pravicah obveznostih in odgovornosti delavcev OZS z dne 4. 11. 2003 s spremembami in dopolnitvami kot prilogo priložila tožbi, ki jo je vložila na sodišče dne 9. 11. 2012, kar pomeni, da z njim razpolaga, zato ji ga organ ne bo ponovno posredoval. Dostop do preostalih dokumentov je organ zavrnil iz razloga, da se dokumenti ne nanašajo na izvajanje javnih pooblastil organa, ki predstavljajo del poslovanja, v katerem je organ zavezan posredovati informacije javnega značaja. Organ navaja, da nedvomno je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja na področju izvajanja javnega pooblastila, pri čemer je treba poudariti, da je za vse izvajalce javnih pooblastil značilno, da so lahko zavezani za dostop do informacij javnega značaja samo v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javnopravnih nalog, ne pa tudi z ostalimi dejavnostmi, ki nimajo povezave z izvajanjem teh nalog. Iz tega razloga je treba potegniti mejo med obema vrstama dejavnosti in razmejiti dejavnost, ki pomeni izvajanje javnega pooblastila, od preostalih dejavnosti. Za izvajalce javnih pooblastil je namreč značilno, da lahko opravljajo še zasebnopravne, tržne dejavnosti, v okviru katerih niso zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, zato, ker v tržni sferi podvrženem delu dejavnosti informacije javnega značaja pojmovno ne morejo nastati. Informacije javnega značaja namreč lahko nastajajo samo v tistem delu dejavnosti izvajalca javnega pooblastila, ki pomeni izvajanje javnopravnih nalog. To izhaja iz namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju izvajanja nadzora nad subjekti, ki delujejo v javnem interesu, oziroma, ki opravljajo javnopravne naloge. Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS, kot izhaja iz sodbe št. I Up 122/2006-3 z dne 25. 4. 2007, je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo.
Prosilka se je zoper odločbo pravočasno pritožila. V pritožbi je navedla, da se z odločitvijo organa ne strinja in vztraja pri zahtevi, da se ji posredujejo fotokopije vseh zahtevanih dokumentov. Navedla je, da utemeljitev, da zahtevani dokumenti ne izpolnjujejo kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, ker ne izvirajo iz delovnega področja organa v smislu opravljanja njegovih javnopravnih nalog, ne drži. Organ je oseba javnega prava, kar je izrecno določeno v 33. členu Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 40/04 - UPB, 117/06 - ZDavP-2, 102/07, 30/13 in 36/13 - popr.; v nadaljevanju ObrZ), izvaja pa številna javna pooblastila, ki so navedena v drugem odstavku 34. člena istega zakona. Kot tak je organ nedvomno zavezanec po ZDIJZ. Dokumenti, ki so predmet zahteve, so nastali v obdobju med leti 1999 in 2009, to je v obdobju, ko je bila osnovna naloga organa (prej Obrtna zbornica Slovenije) opravljanje javnopravnih nalog in javnih pooblastil. Iz tega razloga je bilo z 39. členom ObrZ tudi določeno, da se delovanje organa financira iz dveh osnovnih virov, in sicer iz obvezne javne dajatve - članarine in iz zaračunavanja storitev za izvajanje javnih pooblastil, torej iz javnih sredstev. Citira 34. člen ObrZ, ki določa javnopravne naloge organa. Prosilka meni, da ni nobenega dvoma, da so dokumenti, ki so predmet zahteve, informacija javnega značaja, saj so povezani z izvajanjem javnopravnih nalog, ki jih je določal 39. člen ObrZ. Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest na OZS z morebitnimi spremembami in dopolnitvami, veljaven v obdobju med 1. 2. 2005 in 30. 11. 2012 (skupaj z opisi sistemiziranih delovnih mest) in Pravilnik o pravicah, obveznostih in odgovornosti delavcev obrtno-podjetniške zbornice Slovenije sta nedvomno dokumenta, ki sta povezana z izvajanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev, saj je bilo izvajanje javnopravnih nalog in javnih pooblastil osnovna naloga organa, s tem pa tudi osnovna vsebina del in nalog vseh delovnih mest pri organu. Sredstva za plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, za vsa delovna mesta pri organu, so se zagotavljala iz javnih sredstev (obvezne članarine in zaračunavanja storitev za izvajanje javnih pooblastil), zato ni nobenega dvoma, da sta navedena dokumenta informaciji javnega značaja. Enako velja za dokument Zapisnik 11. redne seje upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije z dne 30. 3. 1999, saj so sestavni del tega zapisnika sklepi Upravnega odbora OZS, ki se nanašajo na nekatere prejemke zaposlenih (npr. sklep o načinu plačevanja in višini avtorskih honorarjev zaposlenih pri OZS), prejemki zaposlenih pa so bili povezani z izvajanjem javnopravnih nalog in so bili financirani iz javnih sredstev (obvezne članarine in zaračunavanja storitev za izvajanje javnih pooblastil). Pogodba med organom in Ministrstvom za šolstvo in šport je prav tako brez dvoma informacija javnega značaja, saj je na podlagi te pogodbe organ prejel sredstva iz proračuna Republike Slovenije. Ker gre za porabo proračunskih sredstev, so tudi vsi dokumenti, povezani z realizacijo te pogodbe, ne le sama pogodba, informacija javnega značaja.
Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pooblaščenec je dne 28. 7. 2014 od organa prejel še dodatna pojasnila in dokumente. Po mnenju organa se dokumenti ne nanašajo na izvajanje javnih pooblastil, ki predstavljajo del poslovanja, v katerem je zavezan posredovati informacije javnega značaja. Organ je navedel, da v skladu z 11. členom Statuta OZS z dne 4. 7. 2014 (v nadaljevanju Statut) ščiti in zastopa interese članov, skrbi za pravilno ravnanje in njihov ugled ter v skladu z 12. členom Statuta izvaja javna pooblastila. Organ je tako zavezan za dostop do informacij javnega značaja samo v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javnopravnih nalog, ne pa tudi z ostalimi dejavnostmi, ki nimajo povezave z izvajanjem teh nalog, saj sredstva zanje pridobiva izključno s prostovoljno članarino. Zahtevane informacije, ki pri organu sicer obstajajo v materializirani obliki, po mnenju organa ne izpolnjujejo kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, ker ne izvirajo iz delovnega področja organa v smislu opravljanja njegovih javnopravnih nalog, temveč tržne dejavnosti, ki se financira izključno iz prostovoljne članarine.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnica oziroma prosilka izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ je Pooblaščencu posredoval zahtevane dokumente, ki so predmet pritožbenega postopka, in sicer:
- zapisnik 11. redne seje upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije z dne 30. 3. 1999,
- Pravilnik o pravicah, obveznostih in odgovornosti delavcev OZS z dne 4. 11. 2003 s spremembami in dopolnitvami z dne 17. 1. 2006, 30. 1. 2008 in 1. 12. 2009 (v nadaljevanju Pravilnik o pravicah, obveznostih in odgovornosti delavcev),
- Pravilnik o sistemizaciji del in nalog (delovnih mest) strokovne službe Obrtne zbornice Slovenije št. 598/2003 z dne 23. 12. 2003 s spremembami in dopolnitvami,
- Pravilnik o sistemizaciji dela št. 203/2011-GS z dne 22. 7. 2011,
- Pravilnik o sistemizaciji dela št. 153/2012-GS z dne 30. 5. 2012,
- Pogodba med organom in Ministrstvom za šolstvo in šport, sklenjena na podlagi izbora organa na javnem razpisu, za izbor operacij za razvoj in izvedbo svetovanja in podpore šolam, e-gradiv ter usposabljanje učiteljev za uporabo IKT pri poučevanju in učenju za obdobje 2008-2013, oznaka razpisa 54450-38/2008, na katerem je bil organ izbran za financiranje projekta PE-Podjetništvo (v nadaljevanju Pogodba).
Pooblaščenec je preveril, ali prosilka s Pravilnikom o pravicah, obveznostih in odgovornosti delavcev in Pravilniki o sistemizaciji del in nalog že razpolaga in, ali jih je od organa prejela na podlagi zahteve po ZDIJZ, ter ugotovil, da prosilki dostop do navedenih dokumentov, na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja, še ni bil omogočen. Če bi bilo zahtevi prosilke za dostop do omenjenih dokumentov že ugodeno in bi ji organ zahtevane dokumente v celoti tudi že posredoval, prosilka ne bi imela več pravovarstvenega interesa. Isti prosilec v postopku po ZDIJZ namreč ne more več kot enkrat zahtevati iste informacije javnega značaja, saj zato nima več pravovarstvenega interesa, če je bilo njegovi predhodni zahtevi za dostop že ugodeno. Ker je Pooblaščenec ugotovil, da organ prosilki dostopa do zahtevanih dokumentov na podlagi zahteve po ZDIJZ še ni omogočil, razlog, da se je prosilka s Pravilniki o sistemizaciji dela seznanila kot takrat še zaposlena pri organu in da je Pravilnik o pravicah, obveznostih in odgovornosti delavcev priložila tožbi na sodišče, še ni razlog za zavrnitev zahteve po ZDIJZ. Organ je v tem delu napačno ugotovil dejansko stanje in uporabil napačno materialno pravo, zato je Pooblaščenec izpodbijano odločbo v tem delu, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odpravil in sam rešil zadevo.
Organ je nadalje dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil iz razloga, ker se ne nanašajo na javnopravne naloge organa in posledično ne spadajo v njegovo delovno področje v smislu kriterija za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Upoštevaje navedeni ugovor organa se je Pooblaščenec v pritožbenem postopku najprej opredelil do vprašanja, ali in v katerem delu je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja oz., ali je kot pravna oseba javnega prava zavezanec po ZDIJZ v celoti.
Iz definicije informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja. V konkretnem primeru se postavlja vprašanje, ali je izpolnjen eden izmed njih, in sicer, ali informacija izvira iz delovnega področja organa. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati ali pridobiti pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Pri tem ni nujno, da organ informacijo pridobi od drugih organov, ampak jo lahko pridobi tudi od subjektov, ki niso zavezanci v smislu ZDIJZ. Informacija javnega značaja se lahko nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (Prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 148 in 149).
Da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem, izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006, z dne 25. 4. 2007, ki pravi, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti, skladno z načelom zakonitosti, izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa (tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002).
33. člen ObrZ in 1. člen Statuta določata, da je organ oseba javnega prava in je samostojna, strokovno poslovna organizacija, ki deluje na območju Republike Slovenije.
Pravna stroka ugotavlja, da so v Sloveniji skoraj vse obstoječe zbornice, kot specializirane osebe javnega prava, javnopravne narave, tj. ustanovljene so z zakonom ali drugim javnopravnim aktom in je članstvo v njih praviloma obvezno. Zbornice, ki so pravne osebe javnega prava, so zavezanke za posredovanje informacij javnega značaja v celoti svojega delovanja. Zbornice, ki niso javnopravne narave, so lahko zavezane v skladu z ZDIJZ kot nosilke javnih pooblastil, vendar samo v tistem delu dejavnosti, ki predstavlja izvrševanje takšnega javnega pooblastila (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 132).
Pooblaščenec pojasnjuje, da je že Ustavno sodišče postavilo kriterije za razlikovanje med javnopravnimi in zasebnopravnimi oblikami združevanj. Tako je v več svojih odločbah zapisalo, da mora biti združenje, če naj bo opredeljeno kot združenje javnopravne narave, ustanovljeno z zakonom kot oseba javnega prava in mora imeti javna pooblastila, v okviru katerih odloča o pravicah in obveznostih članov (odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-290/96). Drugače kot pri združenjih, ki jih varuje 42. člen Ustave, pri oblikah zborničnega povezovanja ne gre za uresničevanje (zasebnih) interesov članov, zaradi katerih bi se posamezniki prostovoljno povezali. Zbornice so ustanovljene z javnopravnim aktom (zakonom) in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu. Gre za model, po katerem so zbornice javnopravne ustanove, ki so ustanovljene svobodno ali ob sodelovanju države in katerih pristojnosti, organizacija ter območje delovanja so določeni z zakonom. Tak je tudi položaj v tej odločbi obravnavanega organa.
Javnopravni predpis, ki ureja delovanje organa, je ObrZ, ki v prvem odstavku 34. člena določa naloge organa, in sicer, da za razvoj obrti spremlja in obravnava problematiko dela obrti, skrbi za njen skladen razvoj, oblikuje stališča in predloge obrti za spremembe gospodarskega sistema in ekonomske politike, izvaja javna pooblastila po tem in drugih zakonih, opravlja naloge s področja poklicnega izobraževanja, vodi register območnih obrtno-podjetniških zbornic ter opravlja druge, s tem in drugimi zakoni in s statutom določene naloge. V drugem odstavku istega člena pa zakon določa, katera javna pooblastila izvaja organ. Naloge organa podrobneje določa Statut v 11. in 12. členu. Iz opredelitve nalog v 11. členu Statuta jasno izhaja, da so naloge v večji meri usmerjene v zagotavljanje javnega interesa in ne zgolj interesa članov (zasebnega interesa). Kot take so opredeljene sleče naloge: je partner pri sklenitvi socialnega sporazuma med socialnimi partnerji in pri sklepanju kolektivnih pogodb; sodeluje z državnim zborom, državnim svetom, vlado in posameznimi ministrstvi v vseh zadevah, pomembnih za članstvo zbornice; analizira zakonske predpise ter predlaga nove predpise, njihove spremembe in dopolnitve, s katerimi ustvarja zaščitne in razvojne razmere za obrtni del gospodarstva; sodeluje pri usklajevanju skupnih in posamičnih interesov članov pri oblikovanju razvojne politike Republike Slovenije; opravlja naloge z namenom povezovanja gospodarstva in akademsko znanstvene sfere ter prenosa znanja iz akademsko-znanstvene sfere v mala in mikro podjetja ter skrbi za spodbujanje inovativnosti in razvoj malih in mikro podjetij; sodeluje z drugimi zbornicami v državi v vseh zadevah, pomembnih za članstvo zbornice; sodeluje v izobraževalnem procesu nižjega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega, poklicno tehniškega ter višjega in visokega strokovnega izobraževanja; organizira in izvaja različne oblike izobraževanja in usposabljanja; organizira dejavnosti na področju gospodarskih odnosov s tujino; razvija informacijski sistem in posreduje sodobne trženjske in tehnično-tehnološke informacije doma in v tujini v ta namen sodeluje z drugimi informacijskimi sistemi; sodeluje pri pospeševanju poslovnih odnosov na domačem in tujih tržiščih; sodeluje in se včlanjuje v mednarodna združenja obrti, malih in srednjih podjetij; vzpodbuja uvajanje sodobnih tehnologij in standardov kakovosti, sodobnih metod vodenja in organiziranja podjetij in obrtnih zadrug; skrbi za ohranjanje in razvoj tradicionalnih in umetnostnih obrti, itd.
12. člen ObrZ določa javna pooblastila, ki jih izvaja organ, in sicer:
- izdajanje in odvzem obrtnih dovoljenj,
- naloge s področja poklicnega izobraževanja, nadzor nad strokovno usposobljenostjo nosilcev obrtnih dejavnosti, nad osebami, ki izvajajo poklicno izobraževanje in nad primernostjo obratovalnic, v katerih se izvaja poklicno izobraževanje dijakov,
- vodenje registra obrtnih dovoljenj, registra obratovalnic, registra oseb, ki so pooblaščene za izobraževanje dijakov, registra obratovalnic, kjer se poklicno izobraževanje izvaja in registra izdanih spričeval o opravljenem mojstrskem izpitu,
- izdajanje potrdil fizični ali pravni osebi, da je zakonito ustanovljena v Republiki Sloveniji z namenom opravljanja obrtne dejavnosti in da ji v trenutku izdaje potrdila ni začasno ali trajno prepovedano izvajanje te dejavnosti,
- postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom in države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora, Švicarske konfederacije in države, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum, državljanom tretje države, ki so pridobili poklicne kvalifikacije v državi članici Evropske unije, Evropskem gospodarskem prostoru, v Švicarski konfederaciji in državljanom tretjih držav, v skladu z drugim odstavkom 2. člena Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 21/02, 92/07, 85/09 in 55/12),
- prijava čezmejnega občasnega opravljanja obrtnih dejavnosti za fizične in pravne osebe iz države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije,
- izdaja Licence Skupnosti in izvode licence Skupnosti za opravljanje mednarodnih prevozov blaga in potnikov,
- izdaja potrdila za voznike, ki niso državljani držav članic Skupnosti,
- odvzema licence Skupnosti,
- izdaja, zavrača izdajo ter odvzema licence in izvode licence za opravljanje prevozov,
- deli dovolilnice za mednarodni prevoz blaga domačim prevoznikom, vključno s CEMT dovolilnicami,
- izdaja potrdila za opravljanje mednarodnih prevozov oseb za lastne potrebe,
- izdaja oznake za avto taksi prevoze s podatki o prevozniku in številki licence.
Glede na opredelitev nalog Pooblaščenec ugotavlja, da ustanovitev in delovanje organa ni v izključno zasebnem interesu. Prisotnost javnega interesa v zvezi z obstojem in delovanjem organa namreč slednjega uvršča med subjekte, ki so (skoraj) v celoti in (skoraj) v vseh segmentih podvrženi kontroli javnosti. Pooblaščenec ocenjuje, da tudi tista dejavnost organa, ki ni opredeljena kot javno pooblastilo, dosega tak nivo vezanosti na oblastno urejanje določenega področja, da opravičuje podvrženost določbam ZDIJZ. Domet ZDIJZ v primeru organa ni omejen samo na informacije v zvezi s tisto dejavnostjo, ki pomeni izvrševanje javnih pooblastil. Kot navaja tudi prosilka gre za pravno osebo javnega prava, ki je dolžna zagotavljati dostop do informacij javnega značaja v celotni javnopravni sferi svojega delovanja. Hkrati pa Pooblaščenec pritrjuje navedbi organa, da lahko opravlja tudi storitve v okviru tržne oziroma zasebnopravne dejavnosti, kamor se določbe ZDIJZ ne raztezajo.
Dejstvo, da je bilo z novelo Obrtnega zakona - E (Uradni list RS, št. 30/13 z dne 12. 4. 2013) obvezno članstvo ukinjeno, ne spremeni stališča, da je organ zavezanec po ZDIJZ v celotni sferi svojega delovanja, razen v delu, ki predstavlja tržno dejavnost. Pomembno je dejstvo, da se z omenjeno novelo pravno organizacijska oblika organa ni spremenila in je še naprej pravna oseba javnega prava. Pooblaščenec meni, da je zakonodajalec pri sprejemu novele E ocenil, da je z vidika ciljev in nalog zbornice še naprej najustreznejš organiziranje v obliki pravne osebe javnega prava. Glede prostovoljne članarine in dejavnosti organa, ki se financirajo iz tega, Pooblaščenec ugotavlja, da članarina s prostovoljnim članstvom ni izgubila značaja »javne« dajatve. Namreč, organ je ustanovljen z javnopravnim aktom in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu. ObrZ v 39. in 39.a členu določa članarino in obseg dejavnosti organa, ki se financirajo iz članarine. Iz določb zakona izhaja, da je članarina, ki so jo organu dolžni plačevati njeni člani, namenjena izključno financiranju dejavnosti organa. ObrZ natančneje določa, da se sredstva, pridobljena iz članarine, razdelijo tako, da se 35 odstotkov nameni za delovanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, 65 odstotkov pa za delovanje območnih obrtno-podjetniških zbornic. Organ mora premoženje, pridobljeno s sredstvi iz prvega odstavka 39. člena (članarina; posebna namenska sredstev, ki jih člani zagotavljajo na interesni podlagi; nadomestila za zaračunavanje storitev pri izvajanju javnih pooblastil; plačila za opravljene storitve; sredstva državnega proračuna; drugi viri), porabiti za uresničevanje namena in ciljev, zaradi katerih je bil ustanovljen z zakonom. Svojega premoženja ne sme razdeliti svojim članom. Vsaka delitev premoženja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije med njene člane je nična. Podrobnejši obseg dejavnosti, ki se financira iz članarine, določa 63. člen Statuta. Glede na navedeno se iz članarine financira uresničevanje namena in ciljev, zaradi katerih je bil organ ustanovljen kot pravna oseba javnega prava. Natančneje se iz članarine financira spremljanje in obravnavanje problematike dela obrti, skrb za njen skladen razvoj, oblikovanje stališč in predlogov obrti za spremembe gospodarskega sistema in gospodarske politike ter se zagotavljajo materialno kadrovski pogoji za delovanje organa in sredstva za investicije, projekte in druge dogovorjene naloge organa. Iz navedenega sledi, da prihodki od članarine predstavljajo javna sredstva, saj z njimi člani ne morejo prosto razpolagati V skladu s 1. točko petega odstavka 20. člena Zakona o Računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01 in 109/12; v nadaljevanju ZRacS-1) spada med uporabnike javnih sredstev pravna oseba javnega prava ali njena enota. Kot je že pojasnjeno zgoraj, je organ pravna oseba javnega prava in hkrati nosilec javnih pooblastil, kar pomeni, da je uporabnik javnih sredstev. Iz določbe petega odstavka 20. člena ZRacS-1 tako izhaja logičen sklep, da pojem javnih sredstev ne zajema zgolj proračunskih sredstev, pač pa tudi sredstva, ki jih pravna oseba javnega prava pridobi iz drugih virov (npr. članarin).
Pooblaščenec ugotavlja in tako trdi tudi prosilka, da so zahtevani dokumenti nastali oz. izvirajo iz časa, ko je bilo članstvo še obvezno. Organ je, kot pravna oseba javnega prava, bil podvržen nadzoru Računskega sodišča RS (1. točka petega odstavka 20. člena ZRacS-1) nad celotnim finančnim in materialnim poslovanjem. Navedeno pomeni, da gre pri zahtevanih dokumentih za dokumente v zvezi s porabo javnih sredstev.
Iz vsega navedenega izhaja, da je organ, kot pravna oseba javnega prava, zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v celotni sferi svojega delovanja. Takšno odločitev Pooblaščenec opira na dejstvo, da ustanovitev organa kot osebe javnega prava določa zakon, da je država nanj prenesla izvajanje javnih pooblastil in da iz nalog organa izhaja, da ne deluje samo oz. pretežno v interesu svojih članov (zasebni interes), temveč predvsem v javnem interesu in to za območje celotne države.
Glede na navedeno je odločitev organa v izpodbijani odločbi posledica zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj organ ni ugotavljal vseh dejstev, ki so pomembna za odločitev v obravnavani zadevi, ki izhajajo iz materialnega predpisa, torej ZDIJZ. Ker je organ napačno ugotovil dejansko stanje in uporabil napačno materialno pravo, je Pooblaščenec izpodbijano odločbo, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odpravil in sam odločil, ali gre pri zahtevanih dokumentih za prosto dostopne informacije javnega značaja.
Pravilniki o sistemizaciji del in Pravilnik o pravicah, obveznostih in odgovornosti delavcev
Pri podatkih o sistemizaciji dela, pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev organa, gre za informacije, ki jih organu kot obvezne določa zakon in brez katerih organ sploh ne bi mogel izvajati svojih (javnopravnih) nalog, zato zahtevanih dokumentov nikakor ne moremo izključiti iz režima dostopa do informacij javnega značaja. Izhajajoč iz navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da gre pri Pravilnikih o sistemizaciji del in Pravilniku o pravicah, obveznostih in odgovornosti delavcev nedvomno za informacije, ki spadajo v delovno področje organa v smislu 4. člena ZDIJZ in kot taki izpolnjujejo tudi vse ostale kriterije za obstoj informacij javnega značaja (organ z njimi razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki).
Po pregledu Pravilnika o sistemizaciji del in nalog (delovnih mest) strokovne službe Obrtne zbornice Slovenije št. 598/2003 z dne 23. 12. 2003, s spremembami in dopolnitvami je Pooblaščenec ugotovil, da dokument v opisih delovnih mest vsebuje tudi imena in priimke zaposlenih pri organu. Zaposleni pri organu niso javni uslužbenci, Pooblaščenec pa ni zasledil pravne podlage, da prost dostop do imen in priimkov zaposlenih pri organu na podlagi zahteve po ZDIJZ ne bi pomenil kršitve Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP1; v nadaljevanju ZVOP-1). 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ je torej dolžan na dokumentu prekriti imena in priimke zaposlenih in prosilki omogočiti dostop do dokumenta v obliki delnega dostopa (7. člen ZDIJZ).
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilke v tem delu delno ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa v delu, ki se nanaša na Pravilnik o sistemizaciji del in nalog (delovnih mest) strokovne slubne Obrtne zbornice Slovenije št. 598/2003 z dne 23. 12. 2003, s spremembami in dopolnitvami, delno odpravil ter organu naložil, da je prosilki dolžan omogočiti dostop do dokumenta v obliki delnega dostopa, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu, kjer gre za varovane osebne podatke, pa je pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).
Pri pregledu Pravilnika o sistemizaciji dela št. 153/2012-GS z dne 30. 5. 2012 in Pravilnika o sistemizaciji dela št. 203/2011-GS z dne 22. 7. 2011 je Pooblaščenec ugotovil, da dokumenta ne vsebujeta informacij, ki bi predstavljale katero od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Ker gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilke v tem delu ugoditi.
Prav tako je Pooblaščenec pregledal Pravilnik o pravicah, obveznostih in odgovornosti delavcev OZS z dne 4. 11. 2003 s spremembami in dopolnitvami z dne 17. 1. 2006, 30. 1. 2008 in 1. 12. 2009 in ugotovil, da gre v celoti za prosto dostopno informacijo javnega značaja, saj ni podana nobena izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Glede na navedeno je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, pritožbi prosilke v delu, ki se nanaša na Pravilnik o sistemizaciji dela št. 153/2012-GS z dne 30. 5. 2012, Pravilnik o sistemizaciji dela št. 203/2011-GS z dne 22. 7. 2011 in Pravilnik o pravicah, obveznostih in odgovornosti delavcev OZS z dne 4. 11. 2003 s spremembami in dopolnitvami z dne 17. 1. 2006, 30. 1. 2008 in 1. 12. 2009, ugodil in odločbo organa v tem delu odpravil ter organu naložil, da je prosilki dolžan omogočiti dostop do navedenih dokumentov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Zapisnik 11. redne seje upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije z dne 30. 3. 1999
Pri pregledu zapisnika je Pooblaščenec ugotovil, da se vsebina nanaša na delovno področje organa in torej gre za informacijo javnega značaja, saj kot rečeno, je organ zavezanec po ZDIJZ v celotni sferi svojega delovanja. Vsebino dokumenta predstavljajo informacije o dogovoru o politiki plač za obdobje 1999-2001, o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač, o regresu, o strateških ciljih razvoja trga dela in zaposlovanja, o aktivnostih organa pri sprejemanju raznih zakonov, o izvajanju dualnega sistema poklicnega izobraževanja, o vzpostavljanju sistema poklicnih kvalifikacij, o proslavi ob 30-letnici organa, o projektu Interreg II Italija – Slovenija, o ustanovitvi odbora slovenskih cestnih prevoznikov, o merilih za določanje višine honorarjev za prispevke v reviji Obrtnik, o planu sejmov za leto 1999, o plačilu dela članov strokovne komisije za ocenjevanje izdelkov domače obrti in umetnostne obrti in drugo. Vsebino zapisnika predstavljajo tudi sklepi o odobritvi garancije za bančne kredite, o sofinanciranju strokovnih ekskurzij, o sponzorstvu, o (ne)odpisih dolga iz naslova obveznosti plačila članarine ter o (ne)odobritvi obročnega plačevanja članarine, kar pomeni, da gre tudi za informacije v zvezi s porabo javnih sredstev.
Dokument vsebuje tudi osebne podatke, in sicer:
- imena in priimke članov upravnega odbora in drugih prisotnih na seji;
- ime in priimek zapisničarke,
- ime in priimek državne sekretarke in javne uslužbenke na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve,
- ime in priimek urednika revije Obrtnik ter
- imena, priimke in naslove članov organa, ki so fizične osebe,
zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali te informacije predstavljajo varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena napoti na uporabo ZVOP-1, ki v 1. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, za javni sektor opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika, možnost le-te pa mora biti v javnem sektorju določena z zakonom.
Pooblaščenec je ugotovil, da za razkritje osebnih podatkov članov upravnega odbora (razen za predsednika upravnega odbora in generalnega sekretarja organa), drugih prisotnih (razen za predsednika organa) in zapisničarke ni pravne podlage v smislu navedenih določb ZVOP-1, saj ne obstaja zakon, ki bi takšno obdelavo osebnih podatkov dopuščal. Navedeno pomeni, da razkritje tovrstnih osebnih podatkov javnosti ni dopustno, zaradi česar bi, če bi osebne podatke teh oseb razkrili javnosti, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov v smislu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. To pomeni, da teh osebnih podatkov prosilki ni dopustno razkriti.
Prav tako varovane osebne podatke predstavljajo osebni podatki članov organa, ki so fizične osebe. Namreč, član organa je zaradi zagotavljanja skupnih interesov in strokovnosti lahko tudi fizična oseba. Ker torej pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov (imena, priimka in naslova) članov organa, ki so fizične osebe, za namen dostopa do informacij javnega značaja ne obstaja, je organ dolžan navedene osebne podatke, z uporabo instituta delnega dostopa, na dokumentu prekriti.
Navedeno pa ne velja za osebne podatke predsednika upravnega odbora, predsednika organa, generalnega sekretarja organa, državno sekretarko in javno uslužbenko Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter urednika revije Obrtnik, saj v dokumentu nastopajo v vlogi funkcionarja, zakonitega zastopnika ali javnega uslužbenca in kot taki niso upravičeni do varstva osebnih podatkov v smislu ZVOP-1.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preiskusil še, ali se v dokumentu, ki je predmet tega pritožbenega postopka, nahajajo podatki, ki bi utegnili predstavljati katero od preostalih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer je ugotovil, da preostale izjeme od prostega dostopa niso podane.
Glede na navedeno je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilke v tem delu delno ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa v delu, ki se nanaša na Zapisnik 11. redne seje upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije z dne 30. 3. 1999, delno odpravil ter organu naložil, da je prosilki dolžan omogočiti dostop do dokumenta v obliki delnega dostopa, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu, kjer gre za varovane osebne podatke, pa je pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).
Pogodba med organom in Ministrstvom za šolstvo in šport
Gre za Pogodbo o sofinanciranju izvedbe projekta št. 3311-09-303009 v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 – 2013: PE – PODJETNIŠTVO. Pooblaščenec je pogodbo pregledal in ugotovil, da je bila sklenjena na podlagi izbora organa na javnem razpisu za izbor operacij za razvoj in izvedbo svetovanja in podpore šolam, e-gradiv ter usposabljanje učiteljev za uporabo IKT pri poučevanju in učenju za obdobje 2008-2013 oznaka 54450-38/2008 (Uradni list RS št. 110/08, 21. 11. 2008, sprememba Uradni list RS št. 1/09, 9. 1. 2009). Vsebina pogodbe je enaka vzorcu pogodbe, ki je bil del razpisne dokumentacije, le da so izpolnjeni določeni deli, kot npr. podatki o upravičencu, naslov projekta, vrednost pogodbe ter podatki o skrbniku pogodbe. Pooblaščenec je ugotovil, da so podatki o upravičencu, naslovu projekta ter vrednosti pogodbe informacije, ki predstavljajo porabo javnih sredstev, hkrati pa so te informacije javno dostopne na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport , med Rezultati javnega razpisa za izbor operacij za razvoj in izvedbo svetovanja in podpore šolam, e-gradiv ter usposabljanje učiteljev za uporabo IKT pri poučevanju in učenju predvidoma za obdobje 2008 – 2013. Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da je kot skrbnik pogodbe na strani upravičenca naveden direktor, kot zastopnik organa, zato njegovo ime in priimek ne predstavlja varovanega osebnega podatka.
Pooblaščenec je pogodbo presojal z vidika obstoja vseh izjem po ZDIJZ, pri čemer je ugotovil, da izjeme od prostega dostopa niso podane. Glede na navedeno je organ napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilke v tem delu ugodil in odločbo organa, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odpravil ter odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka