novinarka Anuška Delić, Delo - Ministrstvo za obrambo
+ -Številka: 090-114/2014
Kategorije: Tajni podatki
POVZETEK:Z izpodbijano odločbo je organ prosilki zavrnil dostop do dokumenta »Povezave pripadnikov SV s skupinami, ki izražajo nekatera skrajna stališča«, ker je označen s stopnjo tajnosti TAJNO v skladu z ZTP in je torej podana izjema iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da je podan formalni kriterij, glede obsoja materialnega kriterija pa je ocenil, da bi razkritje zahtevanega dokumenta nepoklicani osebi (javnosti oz. prosilki) lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije na področju obrambe in posledično na področju javne varnosti. Zato je zaključil, da so v času odločanja podatki, ki jih zahteva prosilka, označeni kot tajni v skladu z ZTP in torej predstavljajo izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.ODLOČBA:Številka: 090-114/2014/4
Datum: 11. 9. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 9. 4. 2014 novinarke Dela, d.d., Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo z dne 24. 3. 2014, št. 090-19/2014-2 Republike Slovenije, Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke se zavrne.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 7. 3. 2014 po elektronski pošti na organ naslovila zahtevo za elektronsko kopijo »poročila preiskave, ki jo je leta 2011 izvedla pristojna služba organa in v kateri je med drugim ugotavljala, ali so uslužbenci ministrstva ali posamezni pripadniki Slovenske vojske sodelovali v kaznivih dejanjih, ki se preganjajo v skladu s kazenskim zakonikom«. Prosila je, da ji organ odobri delni dostop do dokumenta, kot ga določa 7. čl. ZDIJZ.
O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo z dne 24. 3. 2014, št. 090-19/2014-2, s katero je odločil, da se zahteva za dostop do dokumenta »Povezave pripadnikov SV s skupinami, ki izražajo nekatera skrajna stališča« številka 850-16/2010-16, z dne 6.9.20111, zavrne. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilke, nato pa navedel, da zahtevana informacija sodi med informacije javnega značaja in da organ razpolaga z dokumentom, ki je predmet zahteve. Nadalje je organ ugotovil, da je zahtevan dokument označen s stopnjo tajnosti TAJNO v skladu z ZTP. Temeljno izhodišče ZTP je, da imajo dostop do tajnih podatkov izključno tisti, ki imajo za to ustrezno dovoljenje, neposredno na podlagi zakona, ali pa individualno dovoljenje, izdano na podlagi predhodno izvedenega varnostnega preverjanja. Obenem pa mora biti izpolnjen pogoj, da se morajo s temi podatki seznaniti le zaradi opravljanja funkcij ali delovnih nalog. Teh pogojev prosilka ne izpolnjuje, in jih za dostop do informacij, ki niso tako varovane, seveda niti ne bi potrebovala, saj je osnovni namen ZDIJZ omogočiti javnost delovanja uprave. Je pa zakonodajalec v sistemu dostopa do informacij javnega značaja, vseeno predvidel določene izjeme takrat, ko narava informacij, ki jih vsebuje zahtevan dokument, v skladu s prvo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, predstavlja razlog za zavrnitev dostopa, kadar gre za podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Razlogi za varovanje podatkov, opredeljeni v oceni možnih škodljivih posledic za dokument številka 850-16/2010-16, z dne 6. 9. 2011 so v tem, da bi lahko javno razkritje tajnih podatkov nepoklicani osebi, hudo škodovalo varnosti in interesom Republike Slovenije (RS). Z neupravičenim vpogledom bi se namreč razkrili podatki o vsebini operativnih aktivnosti, ki jih izvaja Obveščevalno varnostna služba (OVS) v kontekstu obravnavanja ekstremističnih skupin v RS ter informacije o morebitnih povezavah teh skupin s pripadniki Slovenske vojske (SV). Prav tako bi bile lahko vidne metode in način dela OVS, kar bi lahko ogrozilo izvajanje prihodnih operativnih aktivnosti te službe. Posredovanje predmetnega dokumenta nepooblaščeni osebi bi razkrito tudi podatke o osebah, ki jih OVS obravnava pri spremljanju ekstremizma v SV, kar bi nedvomno ogrozilo delo ministrstva, katerega osnovno poslanstvo je obramba države in njenih državljanov. Predmetni dokument je označen z eno od najvišjih dveh stopenj tajnosti - TAJNO, kar pomeni, da pri odločanju o dostopu do informacij ni dopustno uporabiti testa prevladujočega interesa javnosti.
Organ je proučil tudi možnost uporabe delnega dostopa do dokumenta, urejenega v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da kadar dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ in ]e te mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa te informacije izloči iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Organ je ocenil, da delnega dostopa do zahtevanega dokumenta ni mogoče izvesti, ne da bi s tem posegli v varovane podatke, zato meni, da v konkretnem primeru institut delnega dostopa ni mogoč.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka dne 10. 4. 2014 pri organu vložila pritožbo, v kateri je povzela odločitev organa, nato pa navedla, da se sprašuje, ali je organ pravilno uporabil ZTP in predmetno poročilo označil z oznako TAJNO, saj se uporablja za tajne podatke, katerih nepoklicani osebi bi lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije. Meni, da poročilo o povezavah pripadnikov Slovenske vojske z neonacističnimi skupinami, v katerem pristojna služba organa, torej OVS, ni našla takšnih povezav, ne more biti dokument, katerega razkritje bi lahko »hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije«. Z organa so namreč na njeno poizvedbo 28. 11. 2011 sporočili, da OVS v preiskavi NI ugotovila, »da bi posamezni pripadniki Slovenske vojske sodelovali v kaznivih dejanjih, ki se preganjajo v skladu s kazenskim zakonikom«. Kar pomeni, da če OVS v poročilu, ki je predmet zahteve, ni ugotovila tako rekoč ničesar posebnega, ni nobenega razloga, da bi bilo poročilo označeno s stopnjo tajnosti TAJNO. Prav tako je organ v svojem odgovoru iz leta 2011 navedel, da OVS ni ugotovila, da bi pripadniki Slovenske vojske »sodelovali v kaznivih dejanjih, ki se preganjajo v skladu s kazenskim zakonikom«, kar se je, po sklepanju prosilke, nanašalo na 297. čl., ki prepoveduje javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Toda organ več let pozneje v pojasnilih zavrnitve zahteve navaja, da OVS še vedno izvaja dejavnosti v »kontekstu obravnavanja ekstremističnih skupin«, še več, da spremlja ekstremizem v Slovenski vojski. Prosilka se sprašuje, zakaj, če pa pristojna služba leta 2011 ni našla nobenega pripadnika, ki bi sodeloval v kaznivih dejanjih. Meni, da je ta nejasnost še en argument proti označitvi predmetnega dokumenta z oznako TAJNO in tudi argument za delno razkritje, saj se pojasnila organa tako zelo razlikujejo, da se ustvarja vtis, da v primeru predmetnega poročila nemara ni vse tako čisto, kot bi moralo biti, kadar gre za preiskovanje najbolj zavrženih družbenih pojavov, kar ekstremizem gotovo je. A ker se je organ skril z oznako TAJNO, je – če kot novinarka in prosilka pristane na argumente organa – edini možni sklep, da je OVS izven dosega nadzora javnosti. Prepričana je, da mora biti nadzor javnosti vsaj delen, ne da bi pri tem ogrozili varnost države. Takšnega mnenja je tudi zaradi svojega dosedanjega preiskovanja, zato meni, da javni interes prevlada nad interesom OVS, da se skrije pred javnostjo.
Prav tako je mnenja, da je možno izvesti delni dostop.
Organ je pritožbo prosilke z dopisom z dne 14. 5. 2014, številka: 090-19/2014-4, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu. Glede navedb v pritožbi:
- »Da, če povezave med pripadniki SV in ekstremističnimi skupinami ne obstajajo, ni razloga, da bi bil dokument označen s stopnjo tajnosti tajno«.
Organ trditev prereka in vztraja pri obrazložitvi, razvidni iz ocene možnih škodljivih posledic za predmetni dokument. Organ v svoji odločbi ne govori o vsebini dokumenta, ki je predmet zahteve ter ne pojasnjuje, ali je obveščevalno varnostna služba povezave med pripadniki SV in ekstremističnimi skupinami našla ali ne. To je povsem v skladu z ZTP, ki pravi, da se organu, če bi s potrditvijo ali zanikanjem nekega podatka ogrozil varovane informacije, o tem ni treba izjasniti.
- »Da je (morda) stopnja tajnosti (namerno) določena nezakonito«
Organ kakršnekoli domneve ali trditve v tej smeri izrecno prereka, saj so neosnovane in neresnične.
- »Da je izvedba delnega vpogleda v dokument mogoča«
Organ glede možnosti uporabe delnega dostopa do dokumenta, urejenega v 7. členu ZDIJZ, vztraja pri svoji odločitvi, saj ocenjuje, da ga ni mogoče izvesti, ne da bi s tem posegli v varovane podatke. Delni dostop, ki bi omogočil le vpogled v glavo dopisa, naslovnika, številko, datum, podpisnika in druge administrativne podatke, pa po mnenju organa ne bi ustrezal cilju, ki ga zasleduje ZDIJZ, zato ni smiseln.
- »Da je javni interes za razkritje večji, kot javni interes za varovanje«
Organ ponavlja svoje ugotovitve iz odločbe glede stopnje tajnosti tajno, pri kateri (po ZDIJZ) testa prevladujočega interesa javnosti, ni dopustno uporabiti.
- »Da naj Informacijski pooblaščenec opravi »ogled in camera«
Dokument številka 850-16/2010-16 z dne 6 9 2011 nosi oznako tajnosti tajno, zato tudi organ Informacijskemu pooblaščencu predlaga izvedbo take oblike ogleda.
Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je Pooblaščenec v prostorih organa opravil ogled in camera dne 4. 9. 2014.
Pritožba ni utemeljena.
Glede na dejstvo, da ni dvoma, da organ z zahtevano informacijo razpolaga in da sodi v delovno področje organa, se je Pooblaščenec ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevan dokument predstavlja informacijo javnega značaja, ali pa je podana izjema iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo iz 1. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen.
Pooblaščenec poudarja, da je takšna izjema odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene, oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki v pravnem redu Republike Slovenije ureja tajne podatke, je Zakon o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/2006-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZTP). Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala, oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.
Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).
Na ogledu in camera je Pooblaščenec ugotovil, da je zahtevan dokument »Povezave pripadnikov SV s skupinami, ki izražajo nekatera skrajna stališča«, številka 850-16/2010-16, z dne 6.9.20111, označen s stopnjo tajnosti TAJNO, da vsebuje šest strani in da zanj obstaja pisna ocena možnih škodljivih posledic z dne 6. 9.2 011, ki se hrani kot priloga k dokumentu. Na obeh dokumentih je podpisan generalni direktor OVS, kot pristojna pooblaščena oseba. Organ je pojasnil, da je generalni direktor OVS pooblaščen za določanje tajnosti TAJNO, na podlagi 9. člena Pravilnika o varovanju tajnih podatkov pri organu, ki ga je sprejel minister za obrambo na podlagi Zakona o državni upravi, Zakona o tajnih podatkih in Uredbe o varovanju tajnih podatkov. Navedene ugotovitve kažejo na izpolnjevanje formalnih pogojev, ki pa jih nikakor ni mogoče obravnavati ločeno oziroma izven obstoja materialnih kriterijev. Obstoj materialnih kriterijev je brez dvoma podlaga za nadaljnjo presojo formalnih kriterijev. Drug brez drugega ne moreta zagotoviti pogojev za obstoj tajnih podatkov. Zato je Pooblaščenec v nadaljevanju ugotavljal obstoj materialnih kriterijev. Pri ugotavljanju obstoja materialnega kriterija je bistvena sama vsebina dokumenta, ki je označen s stopnjo tajnosti. Kot tajen podatek se namreč lahko določi le dokument, katerega vsebina se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS oziroma na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje. Šele obstoj takšne vsebine dokumenta predstavlja podlago, iz katere se lahko izvede zaključek, da bi razkritje nepoklicani osebi lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije in se ga lahko označi s stopnjo tajnosti TAJNO. Kot izhaja iz ocene možnih škodljivih posledic, je dokument označen s stopnjo tajno, ker bi njegovo razkritje nepoklicani osebi lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije, ker bi se lahko razkrili podatki o vsebini in operativnih aktivnostih, ki jih izvaja Obveščevalno varnostna služba organa v kontekstu. Lahko bi se razkrile metode in način dela Obveščevalno varnostne službe, kar bi ogrozilo prihodne operativne aktivnosti, prav tako pa bi se razkrili tudi podatki o osebah, ki jih Obveščevalno varnostna služba obravnava pri spremljanju omenjenih oblik ekstremizma v Slovenski vojski.
Pooblaščenec ugotavlja, da dokument, ki je predmet presoje, vsebuje veliko število osebnih podatkov, ki so prepleteni skozi celotno poročilo. Glede razkrivanja metod, sredstev in virov je organ pojasnil, da je poročilo pripravljeno na podlagi izmenjave informacij z drugimi obveščevalno varnostnimi organi ter s posameznimi aktivnostmi, ki jih na področju varnostne dejavnosti izvajajo pooblaščene uradne osebe. Z razkritjem tajnih podatkov nepoklicani osebi bi se razkrili podatki o aktivnostih, virih in metodah dela OVS. Razkrili bi se tudi podatki o delavcih organa in njihovi usposobljenosti, ki opravljajo dela posebnega pomena za obrambo. Gre za dokument, ki je del pristojnosti organa, ki izvaja preventivno varnostno dejavnost z namenom preprečevanja ogrožanja objektov, okoliških objektov posebnega pomena ter enot in delovnih mest, ki so posebnega pomena za obrambo. Vsebina dokumenta je podlaga tudi za morebitne nadaljnje varnostne ukrepe za ščitenje zgoraj navedenih področij, zato bi razkritje hudo škodovalo varnosti države.
V skladu z Zakonom o obrambi (33. člen) ima OVS pri opravljanju obveščevalnih in protiobveščevalnih ter varnostnih nalog pristojnost zbirati podatke in informacije, ki so podlaga za analitične in operativne ocene, opravljanje štabno varnostnih nalog v vojski, izdelavo načrtov uporabe vojske in drugih obrambnih priprav ter za načrtovanje in izvajanje obrambnih ukrepov. S pomembnejšimi ugotovitvami obveščevalno varnostna služba ministrstva seznanja ministra, načelnika generalštaba, predsednika vlade, predsednika republike in po odločitvi predsednika vlade druge organe. V konkretnem primeru je OVS izvajal aktivnosti, ki so bile usmerjene k ugotavljanju povezav pripadnikov slovenske vojske s skupinami, ki izražajo nekatera skrajna stališča, zato Pooblaščenec ugotavlja, da se vsebina dokumenta, ki je označena s stopnjo tajnosti TAJNO, nanaša na obrambo države, torej na tisto interesno področje države, ki jo je ZTP (med drugimi) opredelil kot posebej občutljivo oziroma takega pomena, da jo je mogoče varovati s stopnjo tajnosti. Gre namreč za vprašanje ekstremizma in njegove povezave s pripadniki slovenske vojske, kar se nedvomno tiče tudi obrambe države oziroma varnosti države. Med drugim je Evropska komisija dne 15. 11. 2011 v sporočilu za medije opozorila, da nobena država ni varna pred nasilnim ekstremizmom, zato je njen cilj spodbuditi prizadevanja držav članic pri preprečevanju nasilnega ekstremizma ter zagotoviti instrument za preventivne ukrepe. V Sloveniji je bila ustanovljena tudi parlamentarna preiskovalna komisija za ekstremistične skupine, ki je ugotovila navzočnost pripadnikov ekstremističnih skupin (objava dne 15. 1. 2014 DELO). Glede na navedeno se utemeljeno pričakuje, da tudi organ oziroma OVS v tej zvezi izvaja aktivnosti, katerih cilj je zagotoviti varnost države. Pooblaščenec se tako strinja z organom, da bi bile z razkritjem zahtevane informacije vidne metode in način dela OVS, kar bi lahko ogrozilo izvajanje prihodnih operativnih aktivnosti te službe. Kot je bilo ugotovljeno, zahtevan dokument vsebuje tudi podatke o osebah, ki jih OVS obravnava pri spremljanju ekstremizma v SV, zato bi se z razkritjem nedvomno ogrozilo delo ministrstva, katerega osnovno poslanstvo je obramba države in njenih državljanov, posledično pa bi razkritje hudo škodovalo varnosti Republike Slovenije.
Pooblaščenec tako ocenjuje, da bi razkritje zahtevanega dokumenta nepoklicani osebi (javnosti oz. prosilki) lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije na področju obrambe in posledično na področju javne varnosti. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je v konkretnem primeru materialni kriterij po ZTP nedvomno izpolnjen, saj se zahtevana informacija nanaša na tista interesna področja države, ki jih je ZTP opredelil kot posebej občutljiva oziroma so takega pomena, da jih je mogoče varovati s stopnjo tajnosti, saj bi sicer hudo škodovalo varnosti Republike Slovenije.
Glede na navedeno Pooblaščenec zaključuje, da so v času odločanja podatki, ki jih zahteva prosilka, označeni kot tajni v skladu z ZTP in torej predstavljajo izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec ob tem ni sledil pritožbenim navedbam prosilke, da se z oznako TAJNO želi doseči, da bi bil organ oziroma OVS izven dosega javnosti. Prav tako se Pooblaščenec ni opredeljeval do zaključkov prosilke, da če ni povezav, potem ni razlogov za varovanje informacij, saj so bili razlogi, zaradi katerih zahtevan dokument nosi stopnjo tajnosti, obrazloženi, z njimi se je na ogledu in camera seznanil tudi Pooblaščenec in jim v celoti sledil. Pooblaščenec v postopku namreč ni zasledil nobenih indicev, iz katerih bi izhajalo, da je bil zahtevani dokument kot tajen označen ravno z namenom, da bi se onemogočil nadzor javnosti v smislu prikriti storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zlorabo pooblastil, ali da bi se prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje. Pristojnost OVS je namreč prav v zbiranju podatkov in informacij, ki so podlaga za analitične in operativne ocene, opravljanje štabno varnostnih nalog v vojski, izdelavo načrtov uporabe vojske in drugih obrambnih priprav ter za načrtovanje in izvajanje obrambnih ukrepov, kar je bilo tudi v konkretnem primeru.
Pooblaščenec je v nadaljevanju ugotovil, da je organ pravilno odločil, da v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti testa interesa javnosti, saj gre za podatke, ki so po ZTP označeni s stopnjo tajnosti TAJNO in so v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ iz presoje testa javnega interesa izrecno izključeni. Pooblaščenec je prav tako ocenil, da ni mogoče izvesti delnega dostopa, ne da bi s tem posegli v varovane podatke.
Glede na navedeno je Pooblaščenec presodil, da je treba zahtevane podatke šteti kot izjemo v skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo z dne 24. 3. 2014, št. 090-19/2014-2 Republike Slovenije, Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka