Regionalni RTV center Koper - Univerza na Primorskem
+ -Številka: 090-112/2014
Kategorije: Poslovna skrivnost
POVZETEK:Prosilka je na podlagi določb ZDIJZ zahtevala Pogodbo o izvajanju storitev zagotavljanja informacijske varnosti, ki jo je organ sklenil na podlagi najugodnejšega ponudnika v postopku zbiranja ponudb. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da je organ neupravičeno zavrnil dostop do podatkov iz pogodbe, ki predstavljajo navedbo pogodbenih strank in podpisnikov; predmeta pogodbe (1. člen); cene in plačilnih pogojev (6. in 7. člen) ter določbe o zaupnosti podatkov (11. člen). Navedeni podatki namreč v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 v povezavi s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne morejo predstavljati izjeme varstva poslovne skrivnosti. Dostop do preostalega dela pogodbe pa se zavrne, ker gre za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. ODLOČBA:Številka: 090-112/2014/14
Datum: 3. 9. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 in 50/2014; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Evgenije Carl, novinarke in urednice Javnega zavoda RTV Slovenija, Regionalni RTV center Koper, Ulica OF 12, 6000 Koper (v nadaljevanju prosilka) zoper odločbo Univerze na Primorskem, Titov trg 4, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), št. 186-7/14 z dne 18. 4. 2014 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se delno ugodi in se odločba Univerze na Primorskem, št. 186-7/14 z dne 18. 4. 2014 odpravi v delu, ki se nanaša na pogodbene stranke, predmet pogodbe, ceno in plačilne pogoje, zaupnost podatkov ter podpisnike, ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe na elektronski naslov ………………. v skenirani obliki posredovati Pogodbo o izvajanju storitev zagotavljanja informacijske varnosti z dne 18. 2. 2014, sklenjeno med Univerzo na Primorskem in podjetjem Maldin d.o.o., na način, da prosilki zagotovi dostop do uvoda pogodbe (pogodbenih strank), 1., 6., 7. in 11. člena ter podpisnikov pogodbe.
2. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 12. 3. 2014 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je zahtevala pogodbo »Zagotavljanje informacijske varnosti«, sklenjeno s podjetjem Maldin d.o.o., v skenirani obliki ali kot fotokopijo po pošti.
Organ je zahtevo prosilke, z odločbo št. 186-7/14 z dne 18. 4. 2014, delno zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da se dovoli dostop le do zneska pravnega posla, preostalo pa se zavrne iz razloga izjeme varstva poslovne skrivnosti.
Prosilka se je zoper odločbo pravočasno pritožila. V pritožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo organa, ker gre za pogodbo z javnim sektorjem in ker v njej ni navedeno nič takega, za kar javnost ne bi smela izvedeti in kar bi podjetju in organu lahko povzročilo škodljive posledice. Prosilka meni, da organ pogodbe noče razkriti, ker bi se iz nje lahko videle manipulacije pri pridobivanju ponudnikov, ipd.
Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pooblaščenec je dne 6. 6. 2014 od organa prejel še dodatna pojasnila in dokumente.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Predmet zahteve in pritožbenega postopka je Pogodba o izvajanju storitev zagotavljanja informacijske varnosti, z dne 18. 2. 2014, sklenjena med organom in podjetjem Maldin d.o.o., Tržaška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju pogodba). Pooblaščenec je ugotovil, da pogodba ustreza definiciji informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, zato je treba le še presoditi, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja.
Pooblaščenec je ugotovil, da iz odločbe organa in iz posredovane dokumentacije ne izhaja, da bi organ v postopek odločanja na prvi stopnji pisno pozval subjekt, na katerega pravice bi lahko vplivala izdaja prvostopenjske odločbe. Organ je pojasnil, da je podjetje Maldin d.o.o. le ustno seznanil z zahtevo prosilke. Prav tako je podjetje Maldin d.o.o. samo ustno odgovorilo, da pogodba, razen pogodbene vrednosti, predstavlja poslovno skrivnost podjetja. Pooblaščenec je ocenil, da organ ni pravilno pozval stranke, na katero se nanaša pogodba, ki jo zahteva prosilka, in je s tem storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Omenjeno napako je Pooblaščenec odpravil in na podlagi 44. člena ZUP pozval podjetje Maldin d.o.o., da prijavi morebitno stransko udeležbo v postopku ter se opredeli, ali zahtevana pogodba zanj predstavlja katero od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Podjetje Maldin d.o.o. (v nadaljevanju stranski udeleženec) je pojasnilo, da bi razkritje pogodbe nepooblaščeni osebi njemu in organu povzročilo škodljive posledice. Pogodba namreč predstavlja izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer se sklicuje na poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Pisni sklep predstavlja Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti družbe Maldin d.o.o., ki v 3. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki o projektih, ki se izvajajo in tisti podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Nadalje navaja, da navedbe v 2., 3., 4. in 5. členu pogodbe iz varnostnega vidika predstavljajo poslovno občutljive informacije, saj se v teh členih podrobneje opisuje (kdo, kdaj, kje, kako, s čim,…) način izvajanja storitev zagotavljanja informacijske varnosti ter protokol oz. način obveščanja o varnostno relevantnih podatkih in odločanju glede ukrepov incidentnega odgovora. Pojasnil še je, da nadzor informacijskega sistema organa na način, kot je opisan v pogodbi, pripomore:
- k višji stopnji varnosti informacij, saj stremi k cilju zagotavljanja zaupnosti, neoporečnosti in razpoložljivosti varovanja informacij – zaupnih informacij, poslovnih informacij in osebnih podatkov;
- k zmanjšanju stroškov in škode, ki nastaja zaradi okužb, zlorab informacijskega sistema in nepazljive uporabe računalniške opreme;
- k jasnosti glede ravnanja s službeno IKT opremo v službenem času in izven nje ter
- k zmanjšanju obremenitev organa, saj se s 24 urnim nadzorom varnost informacijskega sistema in informacij ne prepusti spletu srečnih okoliščin.
Iz dokumentov izhaja, da se tako organ kot stranski udeleženec sklicujeta na izjemo varstva poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu dostop do zahtevane informacije zavrne, če gre za podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Institut poslovne skrivnosti je urejen v Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US in 82/13; v nadaljevanju ZGD-1), ki v prvem odstavku 39. člena določa, da je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1 - t.i. subjektivni kriterij). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1 - t.i. objektivni kriterij). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Pooblaščenec poudarja, da je poslovno skrivnost, kot izjemo po 6. členu ZDIJZ, treba razlagati restriktivno, torej ob upoštevanju načel transparentnosti, enakovrednosti, konkurenčnosti ter seveda za nekatere dokumente po zakonu obvezne javnosti. Prav zaradi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 se je treba zavedati, da v nekaterih primerih tudi podjetje samo, s pisnim sklepom (torej subjektivno), vendarle ni upravičeno za poslovno skrivnost določiti kateregakoli podatka. Določba tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 velja tako v primeru subjektivnega, kot objektivnega kriterija obstoja poslovne skrivnosti. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.
Po pregledu pogodbe je Pooblaščenec ugotovil, da je v obravnavanem primeru stranski udeleženec, čigar poslovne skrivnosti je treba varovati, za izvajanje storitev po pogodbi prejel javna sredstva. Pooblaščenec zato opozarja na določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Pri razumevanju te izjeme se je treba omejiti na tiste informacije, ki so odraz porabe javnih sredstev in praviloma zajemajo neki kvantitativni, številčni podatek o porabi javnih sredstev. Gre namreč za izjemo od izjem, ki jo je treba razlagati ozko. V nasprotnem primeru bi bile preko te izjeme lahko javno dostopne prav vse informacije, s katerimi razpolaga javni sektor, kar pa ni namen ZDIJZ. Tako je v konkretnem primeru nedvomno, da javen podatek o vrednosti pogodbe. Ta podatek mora organ razkriti tudi, če bi bil v vlogi in ustreznem sklepu o poslovni skrivnosti v skladu z ZGD-1 označen kot poslovna skrivnost. Javnost je zagotovo upravičena vedeti, kako in zakaj se porabljajo javna sredstva, zagotovo je pomemben tudi interes javnosti do poštenega in strokovnega delovanja organa ter transparentnost porabe javnih sredstev. Da bi javnost vse to lahko preverila, mora poleg zneska javnih sredstev, ki so bila porabljena, vedeti tudi, kako so se upoštevale določbe o pogojih in merilih, ki so bila določena v povabilu za predložitev ponudbe.
Iz vabila za predložitev ponudbe gospodarskima družbama CCD d.o.o. in Bildos d.o.o., izhaja, da je kot merilo za izbor najugodnejšega ponudnika določena najnižja cena. Posebnih pogojev organ ne postavlja, vendar pogoji izhajajo iz vsebine in obsega naročila ter zahtev naročnika in so opredeljeni zelo splošno.
Pogoje in merila, ki so določeni v okviru javnega razpisa ali zbiranja ponudb, je tudi z vidika ZDIJZ treba obravnavati tako, da se zadosti transparentnosti (prim. 2. člen ZDIJZ), hkrati pa je treba zagotoviti, da so prijavljeni subjekti deležni obravnave na način, ki ne ogroža njihovega delovanja v smislu zlorabe internih informacij - poslovnih skrivnosti posameznega pravnega subjekta. Zagotovo pa se morajo tudi pravni subjekti zavedati, da ko stopijo v pogodbeni odnos z javnim sektorjem, postanejo določeni podatki, ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju javnega sektorja, javni.
Stranski udeleženec se sklicuje na poslovnost skrivnost po subjektivnem kriteriju, ki se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Pri tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Ključna vprašanja za presojo pravilnosti izpodbijane odločbe z vidika aplikacije izjeme varstva poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju so v konkretnem primeru:
- obstoj in veljavnost sklepa o poslovni skrivnosti,
- ali sklep o poslovni skrivnosti zajema zahtevane dokumente oziroma katere podatke iz zahtevane dokumentacije zajema in
- ali so med zahtevanimi dokumenti, ki so zajeti s sklepom o poslovni skrivnosti, tudi dokumenti in podatki, ki jih ni mogoče razglasiti za poslovno skrivnost, zaradi česar ne predstavljajo izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Pogodba v 11. členu vsebuje določbo o poslovni skrivnosti. Pooblaščenec je ugotovil, da navedena določba predstavlja pisni sklep oz. odredbo o določitvi celotne pogodbe za poslovno skrivnost, ker je pisna in določa, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost (vsebina te pogodbe), izpolnjuje pogoj seznanitve oseb (z določbo so bile seznanjene pooblaščenec osebe in drugi delavci, ki imajo dostop do nje), kot tudi pogoj, da je bila izdana, preden oz. sočasno s seznanitvijo informacij, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Obravnavana določba pogodbe izpolnjuje tudi vse zahteve iz prvega odstavka 40. člena ZGD-1, ker določata način varovanja poslovne skrivnosti (njene vsebine ni dopustno razkriti tretjim osebam brez izrecnega soglasja obeh pogodbenih strank) in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost.
Kljub temu, da so na podlagi 11. člena pogodbe, glede te pogodbe izpolnjeni vsi pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, je Pooblaščenec preveril, ali morda obstajajo razlogi, da zahtevan dokument, skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1, ne bi mogel biti v celoti določen za poslovno skrivnost. Pri tem je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevana pogodba vsebuje informacije, ki v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 v povezavi s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne morejo predstavljati izjeme varstva poslovne skrivnosti, in sicer navedba pogodbenih strank in navedba podpisnikov; predmet pogodbe (1. člen); cena in plačilni pogoji (6. in 7. člen) ter določba o zaupnosti podatkov (11. člen).
Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je stranski udeleženec za poslovno skrivnost določil tudi določbo o zaupnosti podatkov, čemur pa Pooblaščenec ne more slediti, saj je na ta način onemogočeno preverjanje izpolnjevanja pogojev poslovne skrivnosti po ZGD-1. Z odredbo o varovanju poslovne skrivnosti subjekt izkaže navzven, torej izven kroga oseb, ki se lahko seznanijo s poslovno skrivnostjo, svojo voljo po varovanju v sklepu opredeljenih informacij. Nedostopnost do takšne odredbe bi dejansko onemogočila preverjanje izpolnjevanja subjektivnega kriterija po 39. členu ZGD-1, s čimer bi dosegli ravno nasprotni učinek od namena zakonodajalca, da lahko subjekti na ta način sami po svoji presoji določijo, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Dostop do odredbe o določitvi poslovne skrivnosti torej po eni strani predstavlja varovalko za subjekte, da z aktivnim ravnanjem zaščitijo svoje podatke, po drugi strani pa se s prostim dostopom varuje zloraba instituta poslovne skrivnosti, z vidika, ali je bil sklep sploh izdan, ali je bil pravočasen in katere informacije zajema.
Podatke, za katere je Pooblaščenec ugotovil, da ne izpolnjujejo subjektivnega kriterija za varstvo poslovne skrivnosti, je Pooblaščenec presojal še z vidika preostalih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da v tem delu ni podana nobena druga izjema iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilke delno ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, pritožbi prosilke delno ugodil in odločbo organa odpravil ter organu naložil, da je prosilki dolžan omogočiti dostop do pogodbe v obliki delnega dostopa, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka