novinarka Smilja Barbara, Dnevnik - Mestna občina Ljubljana
+ -Številka: 090-111/2014
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Organ je s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov zavrnil zahtevo prosilke za vpogled v pogodbe, iz katerih so razvidni podatki o načinu prodaje stanovanj v lasti organa. Pooblaščenec je ugotovil, da zahtevane pogodbe vsebujejo podatke o razpolaganju z nepremičninami organa, ki so podatki o ravnanju s stvarnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti in jih je zato, na podlagi določb ZSPDSLS, treba šteti kot javne. Organ je prosilki dolžan omogočiti vpogled v zahtevane pogodbe, pri čemer mora prekriti naslove, rojstne datume in EMŠO kupcev.
ODLOČBA:Številka: 090-111/2014/6
Datum: 30. 9. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP) ter prvega odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 23. 4. 2014, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Oddelek za ravnanje z nepremičninami, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-59/2013-10, z dne 17. 4. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se delno ugodi in se odločba Mestne občine Ljubljana št. 090-59/2013-10, z dne 17. 4. 2014 delno odpravi, ter se odloči, da mora organ prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v kupoprodajne pogodbe z naslednjimi številkami: št. 466-787/2001; št. 466-6754/2001; št. 466-6740/2001; št. 466-24/2001; št. 466-2357/2000; št. 466-1221/2001; št. 466-6745/2001; št. 466-767/2001; št. 466-5478/2001; št. 466-293/2001; št. 466-741/2001; št. 466-732/2001; št. 466-729/91; št. 7200-902/2000, št. 466-431/93; št. 466-53/99; št. 466-2063/2000; št. 466-1798/2000; št. 466-2102/2001; št. 466-1756/91; št. 367-1/2000, št. 466-2088/91; št. 466-1945/2000; št. 466-1613/2000; št. 466-1107/91; št. 466-1803/2000; št. 466-14/95; 466-2147/2000; št. 7200-1278/99, 466-3046/91; št. 7200-1097/99; št. 466-1534/2000; št. 466-114/96; št. 466-372/93; št. 466-2046/2000; št. 466-1616/2000; št. 466-1133/91; št. 466-2126/2000; št. 466-2489/91; št. 466-402/2004; št. 466-550/91; št. 466-533/2004; št. 466-235/2004; št. 466-449/2001; št. 466-466/2003; št. 466-416/2004; št. 466-278/2004; št. 7200-1636/2000; št. 466-1187/2002; št. 466-191/2004; št. 466-279/2004; št. 466-640/2003; št. 466-400/2004; št. 466-671/2003; št. 466-401/2004; št. 466-84/2003; št. 466-50/2003; št. 7200-1241/1999, št. 466-1464/2002; št. 466-541/2003; št. 466-8709/2001; št. 466-1456/2002; št. 7200-915/2000, št. 466-70/2003; št. 7200-78/2002; št. 466-1101/2002; št. 7200-7/2002; št. 466-1096/2002; št. 7201-1971/2000;št. 466-1103/2002; št. 466-1242/2002; št. 466-1244/2002; št. 466-7687/2001; št. 466-1102/2002; št. 466-466-1948/2000; št. 7200-1373/1999; št. 466-1245/2002; št. 466-1136/2002; št. 466-1243/2002; št. 466-1381/2002; št. 466-1099//2002; št. 7200-1485/1999; št. 466-7686/2001; št. 7200-795/2000; št. 466-1184/2002; št. 466-1272/2001; št. 466-1097/2002; št. 7200-1760/2001; št. 7200-406/2001; št. 466-1922/2000; št. 466-1100/2002; št. 466-1098/2002; št. 466-1401/1999; št. 466-6738/2001; št. 7200-796/2000; št. 7200-661/2000; št. 466-735/2001; št. 466-6756/2001; št. 466-1101/2001; št. 466-6739/2001; št. 466-34/2001; št. 466-733/2001; št. 466-740/2001; št. 466-5487/2001; št. 466-770/2001; št. 466-1220/2001; št. 466-2277/2000; št. 466-4775/2001; št. 466-1098/2000; št. 7200-89/2000; št. 466-784/2001; št. 466-33/2001; št. 466-707/2001; št. 466-783/2001; št. 466-5488/2001; št. 466-6755/2001; št. 466-768/2001; št. 466-867/2001; št. 7200-1242/1999; št. 466-1218/2001, pri čemer je organ dolžan prekriti rojstne datume rojstva kupcev, EMŠO kupcev in naslove kupcev.
2. Glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko tega izreka, se pritožba prosilke zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Organ je dne 4. 2. 2014 prejel zahtevo za vpogled v dokumente oziroma pogodbe, iz katerih so razvidni podatki o načinu prodaje stanovanj v lasti ali solasti organa od leta 2000 do leta 2004. Prosilko zanimajo podatki o kupcih (ime in priimek oziroma naziv pravne osebe), velikost stanovanja ali lastniškega deleža, cena in datum prodaje.
Organ je zahtevo prosilke zavrnil z odločbo št. 090-59/2013-10, z dne 17. 4. 2014. V obrazložitvi odločbe je navedel, da prosilka zahteva imena in priimke kupcev, ki so v skladu z ZVOP-1 osebni podatki in predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ker za njihovo obdelavo ni ustrezne podlage pravne podlage v smislu 9. člena ZVOP-1. Organ je pojasnil, da zahtevane pogodbe niso bile sklenjene z nobeno pravno osebo niti z nobenim samostojnim podjetnikom. Če bi na zahtevanih pogodbah zakrili imena in priimke kupcev in ohranili podatek o opisu nepremičnine, ki je bila predmet posamezne prodajne pogodbe, bi omogočili sledljivost imena in priimka kupca na podlagi vpogleda v zemljiško knjigo, ki je javna in iz katere je razviden promet z nepremičnino. Pri ohranitvi navedbe imena in priimka je treba paziti, da ne gre za izredno redke ali medijsko prepoznavne priimke, ki jih lahko povežemo s točno določenimi osebami. Organ je zaključil, da zahtevane informacije javnega značaja ni možno posredovati prosilki, saj je pridobitev informacije namenjena odkrivanju imen in priimkov kupcev, označenih kot privilegiranih kupcev stanovanj.
Prosilka je v pritožbi, ki jo je organ prejel dne 23. 4. 2014, navedla, da je organ zaprosila za podatke o tem, kdo, kdaj in po kakšni ceni je z organom sklenil neposredne pogodbe o odkupu stanovanj oziroma solastniških deležev, ker jo zanima, ali so obstajali kakršni koli privilegiranci, ki so stanovanja odkupili po tako nizki ceni, da obstaja resen sum o oškodovanju organa. Prosilka meni, da mora biti poslovanje z občino in drugimi osebami javnega prava transparentno tudi, ko so na drugi strani fizične osebe. Prosilka o sklenjenih pogodbah, v katerih bodo cene relativno primerne oziroma pričakovane, ne bo pisala, ampak bodo predmet preučevanje le tiste pogodbe, ki bodo pomembno odstopale in kazale na morebitno oškodovanje organa. Prosilki se zdi nenavadna posebna skrb organa za »izredno redke ali medijsko prepoznavne priimke, ki jih lahko povežemo s točno določenimi osebami«. Tega argumenta ne razume in meni, da ne spada v takšno odločbo. Prosilka je pojasnila, da je od občinskega javnega stanovanjskega sklada kopije takšnih pogodb dobila z zabrisanimi osebnimi podatki, razen imen in priimkov kupcev. Prosilka je priložila odločbo stanovanjskega sklada št. 36-12864/2013-3209, z dne 6. 1. 2013. Prosilki se zdi zavrnitev dostopa presenetljiva tudi zaradi odločitve organa, da objavi seznam vseh dosmrtnih najemnikov občinskih kadrovskih stanovanj. Interes javnosti je v obeh primerih enak in v obeh primerih gre za fizične osebe.
Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-59/2013-13, z dne 8. 5. 2014, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Na podlagi poziva Pooblaščenca št. 090-111/2014/2, z dne 20. 5. 2014 je organ Pooblaščencu v prilogi dopisa št. 090-33/2014-7, z dne 26. 5. 2014 posredoval 1 pogodbo o priznanju lastninske pravice št. 466-222/2003 in 120 kupoprodajnih pogodb o prodaji stanovanja.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavanem primeru ni sporno, da so predmet zahteve naslednje pogodbe, iz katerih so razvidni podatki o načinu prodaje stanovanj v lasti ali solasti organa od leta 2000 do leta 2004, podatki o kupcih, velikosti stanovanja ali lastniškega deleža, cena in datum prodaje, in sicer 120 kupoprodajnih pogodb z naslednjimi številkami: št. 466-787/2001; št. 466-6754/2001; št. 466-6740/2001; št. 466-24/2001; št. 466-2357/2000; št. 466-1221/2001; št. 466-6745/2001; št. 466-767/2001; št. 466-5478/2001; št. 466-293/2001; št. 466-741/2001; št. 466-732/2001; št. 466-729/91; št. 7200-902/2000, št. 466-431/93; št. 466-53/99; št. 466-2063/2000; št. 466-1798/2000; št. 466-2102/2001; št. 466-1756/91; št. 367-1/2000, št. 466-2088/91; št. 466-1945/2000; št. 466-1613/2000; št. 466-1107/91; št. 466-1803/2000; št. 466-14/95; 466-2147/2000; št. 7200-1278/99, 466-3046/91; št. 7200-1097/99; št. 466-1534/2000; št. 466-114/96; št. 466-372/93; št. 466-2046/2000; št. 466-1616/2000; št. 466-1133/91; št. 466-2126/2000; št. 466-2489/91; št. 466-402/2004; št. 466-550/91; št. 466-533/2004; št. 466-235/2004; št. 466-449/2001; št. 466-466/2003; št. 466-416/2004; št. 466-278/2004; št. 7200-1636/2000; št. 466-1187/2002; št. 466-191/2004; št. 466-279/2004; št. 466-640/2003; št. 466-400/2004; št. 466-671/2003; št. 466-401/2004; št. 466-84/2003; št. 466-50/2003; št. 7200-1241/1999, št. 466-1464/2002; št. 466-541/2003; št. 466-8709/2001; št. 466-1456/2002; št. 7200-915/2000, št. 466-70/2003; št. 7200-78/2002; št. 466-1101/2002; št. 7200-7/2002; št. 466-1096/2002; št. 7201-1971/2000;št. 466-1103/2002; št. 466-1242/2002; št. 466-1244/2002; št. 466-7687/2001; št. 466-1102/2002; št. 466-466-1948/2000; št. 7200-1373/1999; št. 466-1245/2002; št. 466-1136/2002; št. 466-1243/2002; št. 466-1381/2002; št. 466-1099//2002; št. 7200-1485/1999; št. 466-7686/2001; št. 7200-795/2000; št. 466-1184/2002; št. 466-1272/2001; št. 466-1097/2002; št. 7200-1760/2001; št. 7200-406/2001; št. 466-1922/2000; št. 466-1100/2002; št. 466-1098/2002; št. 466-1401/1999; št. 466-6738/2001; št. 7200-796/2000; št. 7200-661/2000; št. 466-735/2001; št. 466-6756/2001; št. 466-1101/2001; št. 466-6739/2001; št. 466-34/2001; št. 466-733/2001; št. 466-740/2001; št. 466-5487/2001; št. 466-770/2001; št. 466-1220/2001; št. 466-2277/2000; št. 466-4775/2001; št. 466-1098/2000; št. 7200-89/2000; št. 466-784/2001; št. 466-33/2001; št. 466-707/2001; št. 466-783/2001; št. 466-5488/2001; št. 466-6755/2001; št. 466-768/2001; št. 466-867/2001; št. 7200-1242/1999; št. 466-1218/2001.
Pogodba o priznanju lastninske pravice št. 466-222/2003, ki jo je organ posredoval Pooblaščencu v prilogi dopisa št. 090-33/2014-7, z dne 26. 5. 2014, ni predmet zahteve, saj ni povezana s prodajo nepremičnine, temveč gre za menjalno pogodbo, katere predmet sta dve nepremičnini.
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če gre za osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec je po pregledu obravnavanih pogodb ugotovil, da imena, priimki, naslovi in EMŠO oziroma rojstni datumi (nekatere izmed obravnavanih pogodb vsebujejo EMŠO druge pa rojstni datum) posameznikov, ki so v pogodbah navedeni kot pogodbene stranke (kupci), predstavljajo osebne podatke. Na njihovi podlagi je namreč mogoče te posameznike točno določiti, zato je kriterij osebnega podatka, v skladu z definicijo iz 1. točke. 1. odstavka 6. člena ZVOP-1, nedvomno izpolnjen. Tudi podatki o načinu prodaje, višini kupnine, načinu plačila, popustu in podatki o predmetu pogodbe (naslov stanovanja, številka zemljiškoknjižnega vložka, parcelna številka, katastrska občina, številka stanovanja, prostori v stanovanju in njihova velikost ter skupna velikost stanovanja) v povezavi z osebnim imenom posameznika predstavljajo osebne podatke. Pooblaščenec je zato v nadaljevanju presojal, ali so navedeni osebni podatki varovani v skladu z določbami ZVOP-1, ali pa gre za t.i. nevarovane osebne podatke.
Naslov stanovanja, številka zemljiškoknjižnega vložka, parcelna številka, katastrska občina in številka stanovanja so objavljeni v zemljiški knjigi. Dostop do osebnih podatkov iz zemljiške knjige ne pomeni neustavnega, nezakonitega ali neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, ki je varovan z ZVOP-1. Iz prvega odstavka 1. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS št. 58/03, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZK-1) namreč izhaja, da je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Sestavljena je iz glavne knjige in zbirke listin. Glavna knjiga je namenjena vpisu podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. 4. člen ZZK-1 določa, da so vsi vpisi v zemljiški knjigi javni. Upoštevaje vse navedeno, osebni podatki v zemljiški knjigi, za namene, zaradi katerih se zbirajo in obdelujejo (to je varnost pravnega prometa), niso varovani osebni podatki po ZVOP-1 in ne predstavljajo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Poudariti je treba, da je organ pri razpolaganju s premoženjem zavezan postopati po Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G in 50/14; v nadaljevanju ZSPDSLS). Stvarno premoženje so, na podlagi 1. točke 3. člena ZSPDSLS, tako nepremičnine kot premičnine. Ravnanje s stvarnim premoženjem, v skladu z 2. točko istega člena, pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja. Razpolaganje s stvarnim premoženjem pomeni vsak prenos lastninske pravice na drugo fizično ali pravno osebo, zlasti pa to pomeni prodajo, odsvojitev na podlagi menjave ali drug način odplačne ali neodplačne odsvojitve stvarnega premoženja ter vlaganje stvarnih vložkov v pravne osebe zasebnega in javnega prava (1. točka 3. člena ZSPDSLS). ZSPDSLS nadalje v 7. in 8. členu, kot dve izmed glavnih načel predmetnih postopkov, določa načelo preglednosti in načelo javnosti ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti. 7. člen tako določa, da upravljavec stvarnega premoženja vodi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev. V konkretni zadevi pa je še bolj pomemben 8. člen, ki določa, da je ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti javno, razen kadar poseben zakon določa drugače. Glede na navedeno je v konkretnem primeru, na podlagi določb ZSPDSLS, treba podatke o razpolaganju z nepremičninami organa, tj. podatke o prodaji nepremičnin, obravnavati kot podatke o ravnanju s stvarnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti in jih šteti kot javne.
V konkretnem primeru je zato, na podlagi določb ZSPDSLS, treba poleg podatkov, ki so javni že na podlagi ZZK-1, razkriti tudi:
- uvodne ugotovitve, iz katerih izhajajo podatki o načinu prodaje (na kakšni podlagi je kupec upravičen odkupiti stanovanje, na kakšni podlagi so ugotovljeni elementi za izračun vrednosti stanovanja, ipd. - vsa obravnavana stanovanja so se namreč prodajala pod pogoji, ki jih določa 117. člen Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I, 19/91 - popr., 13/93 - ZP-G, 9/94 - odl. US, 21/94, 29/95 - ZPDF, 23/96, 24/96 - odl. US, 44/96 - odl. US, 1/00, 1/00 - odl. US, 22/00 - ZJS, 87/02 - SPZ, 29/03 - odl. US in 69/03 - SZ-1), ki se nanaša na privatizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš);
- podatki o velikosti posameznih prostorov in podatek o skupni izmeri stanovanja, ki je med drugim tudi element v postopku izračuna vrednosti stanovanja;
- elementi za izračun vrednosti stanovanja in izračunana vrednost stanovanja ter podatek o pogodbeni vrednosti stanovanja (po odštetem popustu);
- način plačila (popust, število obrokov in rok plačila).
Navedeni podatki so javni na podlagi 8. člena ZSPDSLS, ker predstavljajo podatke o ravnanju s stvarnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti. Če bi javnosti onemogočili dostop do teh podatkov, bi bil s takšnim ravnanjem izničen celoten namen ZSPDSLS, ki tako državne organe kot tudi organe lokalne samouprave izrecno poziva k transparentnosti in javnosti predmetnih postopkov.
Kot dodaten argument Pooblaščenec pojasnjuje, da gre pri sklepanju kupoprodajnih pogodb med samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in fizičnimi osebami za pravne posle s stvarnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti, ki vplivajo na javnofinančne tokove. Z uporabo logične razlage določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, Pooblaščenec zaključuje, da tudi prilivi v proračun, pa čeprav iz naslova kupnine, in s takšnimi prilivi povezani podatki niso varovani, ampak morajo biti javni, saj je samo na tak način mogoče vršiti transparenten nadzor nad upravljanjem z javnimi sredstvi.
Med varovane osebne podatke ne sodita ime in priimek županje, ki je kot zastopnica organa podpisala pogodbe, ker je slednja, v smislu 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 - uradno prečiščeno besedilo), javna funkcionarka in se za razkritje njenih osebnih podatkov uporablja določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Osebni podatki županje so v obravnavanih pogodbah namreč navedeni v zvezi z opravljanjem javne funkcije in zato niso varovani osebni podatki.
V obravnavani dokumentaciji so navedeni tudi naslovi in EMŠO oziroma rojstni datumi (nekatere izmed obravnavanih pogodb vsebujejo EMŠO druge pa rojstni datum) kupcev. Ker ne obstaja zakon, ki bi določal javnost teh podatkov, so to varovani osebni podatki in predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ mora z uporabo t.i. delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) prosilki omogočiti dostop do zahtevane dokumentacije tako, da prekrije varovane osebne podatke na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilke delno ugoditi. Pooblaščenec je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka. V preostalem delu, glede osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko izreka te odločbe, je Pooblaščenec pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP in v svoji odločbi navedel pravilne razloge za zavrnitev zahteve.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka