Iniciativa mestni zbor, SČKS Nova vas - Energetika Maribor d.o.o.
+ -Številka: 090-108/2014/6
Kategorije: Poslovna skrivnost
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do dolgoročne pogodbe o dobavi zemeljskega plina, sklenjeno med Plinarno Maribor d.o.o. in Javnim podjetjem Energetika Maribor d.o.o., ker ne gre za informacije javnega značaja, hkrati pa gre tudi za poslovno skrivnost. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec odločil, da je treba pogodbo o dobavi energentov za izvajanje gospodarske javne službe šteti kot dokument, ki ga je organ ustvaril ali pridobil v povezavi z izvajanjem javnopravnih nalog, saj brez dobave energentov organ javne službe ne bi mogel opravljati. Glede na navedeno je Pooblaščenec odločil, da pogodba izpolnjuje vse pogoje za informacijo javnega značaja. Pooblaščenec pa je nadalje ugotovil, da je podana izjema poslovne skrivnosti, saj so izpolnjeni pogoji po subjektivnem kriteriju, v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1, zato je pritožbo zavrnil. Ob tem je opozoril na novelo ZDIJZ-C, ki v času odločanja organa še ni veljala.
ODLOČBA:
Številka: 090-108/2014/6
Datum: 18. 7. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14 – ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi, z dne 8. 4. 2014 (dalje prosilka), zoper odločbo z dne 24.3.2014, št. SO/KK-IJZ/24/3/2014 Javnega podjetja Energetika Maribor, d.o.o., Jadranska cesta 28, 2000 Maribor (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke zoper odločbo z dne 24. 3. 2014, št. SO/KK-IJZ/24/3/2014, Javnega podjetja Energetika Maribor, d.o.o., se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 5. 2. 2014 na organ naslovila vlogo za vpogled v dolgoročno pogodbo o dobavi zemeljskega plina, sklenjeno med Plinarno Maribor d.o.o. in Javnim podjetjem Energetika Maribor d.o.o. Ob tem je navedla, da vlogo podaja v imenu Iniciative mestni zbor, Samo organizirane četrtne skupnosti Nova vas. Prosilka poudarja, da se mora organ zavedati, da je poslovanje javnega podjetja v interesu dela javnosti, kateremu javno podjetje nudi in tudi zaračunava določene storitve - konkretno storitev zagotavljanja toplote za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Kar pomeni, da je v interesu dela javnosti tudi vpogled v že omenjeno pogodbo, saj se velika večina prebivalcev na področju Samo organizirane četrtne skupnosti Nova vas, ogreva preko sistema daljinskega ogrevanja organa, zato je v njihovem interesu, da so seznanjeni z vsemi deležniki, ki vplivajo na ceno ogrevanja prostorov in sanitarne vode, ki ju plačujejo. Dodaja, da so poslali poziv za vpogled v že omenjeno pogodbo tudi drugi pogodbeni partnerici, podjetju Plinarna Maribor d.o.o.,
O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo z dne 24. 3. 2014, št. SO/KK-IJZ/24/3/2014, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilke, nato pa navedel, da je v postopku pred izdajo odločbe, dal soglasje za vpogled v zahtevano pogodbo. Vendar prosilka ni uspela pridobiti soglasja za vpogled v pogodbo od druge pogodbene stranke Plinarne Maribor, d.o.o. Organ ugotavlja, da pri zahtevanih informacijah ne gre za informacije, ki so vsebina kataloga informacij javnega značaja, kot to predpisuje ZDIJZ in Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, zato te informacije niso dostopne na svetovnem spletu. Nadalje organ ugotavlja, da pri zahtevanih informacijah ne gre za informacije javnega značaja, kot jih definira 4. člen ZDIJZ, saj gre za informacijo, ki ne izvira iz delovnega področja, v okviru katerega je Energetika Maribor d.o.o. sicer zavezana za posredovanje informacij javnega značaja. Energetika Maribor d.o.o. je sicer izvajalka ene izmed gospodarskih javnih služb, to je distribucije toplote, ki je v skladu z Energetskim zakonom (5. in 33. člen, v EZ-1 284. člen) določena kot izbirna gospodarska javna služba dejavnost distribucije toplote. Proizvodnja toplote pa je tržna dejavnost, za katero niso predpisane posebne obveznosti, kot je to za področje opravljanja javnih služb. Energetika Maribor d.o.o. kupuje zemeljski plin kot vir za proizvodnjo toplote. Zahtevane informacije se v skladu z zgoraj navedenim nanašajo na tržno dejavnost proizvodnje toplote, kjer ne gre za izvajanje dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi (gospodarsko javno službo) in kjer informacije javnega značaja po svojem bistvu sploh ne obstojijo. Teza, da informacije javnega značaja nastajajo (in je organ s tem zavezan k posredovanju le-teh) samo v tistem delu dejavnosti, ki predstavlja javno službo, izhaja tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2004, prav tako pa se povzema tudi v več odločbah Informacijskega pooblaščenca (glej št. 090-102/2009 z dne 27.7.2009, 090- 30/2009/6 z dne 4.5.2009). Kljub temu je organ prosilki dne 6. 2. 2014 podal soglasje za vpogled v pogodbo. Ne glede na zgoraj navedeno pa ZDIJZ, četudi izhaja iz načela prostega dostopa do informacij javnega značaja, vendarle posebej (taksativno) navaja tudi izjeme. Tako je v drugi točki prvega odstavka 6. člena citiranega zakona določeno, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Da gre za poslovno skrivnost, izhaja iz sklepa uprave, označbe dokumenta, prav tako pa tudi iz vsebine same pogodbe, ki vsebuje zahtevane informacije. Pogodba o nakupu zemeljskega plina v točki 13.3. določa, da je njena vsebina zaupna in da se za njeno razkritje zahteva tudi soglasje drugo pogodbene stranke. Druga pogodbena stranka soglasja ni podala, zato je organ zavrnil dostop tudi iz razloga, ker gre za poslovno skrivnost. V konkretnem postopku, glede na zgoraj navedeno, torej ne gre za informacije javnega značaja, hkrati pa gre tudi za poslovno skrivnost, ki bi tudi sicer, če bi za informacije javnega značaja šlo, bile prosilki nedostopne.
Zoper navedeno odločbo je prosilka dne 9. 4. 2014 pri organu vložil pritožbo, v kateri navaja, da se Iniciativa mestni zbor, Samo organizirana četrtna skupnost Nova vas (v nadaljevanju IMZ, SČS Nova vas), ne strinja z odločbo, saj nekatere navedbe ne odražajo dejanskega stanja. Navedbe, da je bil pogoj o veljavnosti soglasja ob predpostavki, da soglasje podata obe pogodbeni stranki, t.j. Javno podjetje Energetika Maribor d.o.o. in družba Plinarna Maribor d.o.o., podan s strani vlagateljev zahteve, ne drži. Predstavnik organa je dne 9. 1. 2014 krajanom predstavil problem sklenjene dolgoročne pogodbe o dobavi zemeljskega plina z družbo Plinarna Maribor d.o.o., ki se jo trudijo prekiniti in svetoval, da pridobijo soglasje obeh pogodbenih strank za vpogled v pogodbo. Da to zahteva omenjena pogodba, pa v odločbi, na katero podaja pritožbo, navaja in pojasnjuje tudi izdajatelj odločbe Javno podjetje Energetika Maribor d.o.o., ki razkriva, da ta pogoj določa predmetna pogodba v 13.3. točki. Zahteva se nanaša na vpogled v pogodbo, ki neposredno zadeva poslovanje Javnega podjetja Energetika Maribor d.o.o. in vpliva na ceno, ki jo plačujejo uporabniki storitev tega javnega podjetja, zato še vedno meni, da gre za informacije javnega značaja, ki presegajo zaupnost pogodbe. Trditev, da je zahteva za vpogled v pogodbo neutemeljena, ker ne gre za informacije javnega značaja, ker da je proizvodnja toplotne energije tržna dejavnost, in da pod katalog informacij javnega značaja ZDIJZ zapadejo le dejavnosti distribucije toplotne energije, je za prosilko nesprejemljiva. Krajani, priključeni na sistem daljinskega ogrevanja, namreč nimajo nikakršne možnosti izbire dobavitelja in proizvajalca toplotne energije, pač pa so po sprejetih energetskih odlokih Mestne občine Maribor in po Energetskem zakonu zavezani uporabljati sistem izgrajenega daljinsko ogrevanja v mestu. Glavni vir za proizvodnjo toplote je zemeljski plin, cena tega pa neposredno vpliva na ceno daljinskega ogrevanja, ki jo plačujejo uporabniki. Tako o tržni dejavnosti ne moremo govoriti in so podatki iz pogodbe, v katero vpogled je zahtevala, za krajane še kako pomembni, saj neposredno vplivajo na ceno, ki jo plačujejo za ogrevanje.
Organ je pritožbo prosilke, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, dne 8.5. 2014, z dopisom št. SO/KK- odstop pritožbe/6/5/2014, odstopil v reševanje Pooblaščencu. Ob tem dodaja, da ob preizkusu pritožbe ne ugotavlja postopkovnih, kakor tudi ne materialnopravnih nepravilnosti v izpodbijani odločbi, zato pritožbo odstopa drugostopenjskemu pritožbenemu organu. Stranki sporne pogodbe sta sicer obe izvajalki javnih služb, vendar zgolj na področju dejavnosti distribucije (upravljanje omrežja). Predmetna pogodba pa je sklenjena na področju opravljanja dodatnih tržnih dejavnosti. Na strani Plinarne Maribor gre za pogodbo na področju dejavnosti prodaje zemeljskega plina, na strani Energetike Maribor pa na podlagi tržne dejavnosti proizvodnje toplotne energije. Organ meni, da prosilka ni upravičena do vpogleda v pogodbo že na podlagi tega dejstva. Kljub temu je organ Javno podjetje Energetika Maribor d.o.o. soglasje k vpogledu v pogodbo podal. Ker pa je druga pogodbena stranka soglasje k vpogledu zavrnila in zaradi nenehnih medsebojnih sporov glede te pogodbe, organ ne sme tvegati odškodninske odgovornosti zaradi kršitve poslovne skrivnosti. Vpogled v pogodbo je zaradi značaja poslovne skrivnosti iz ZGD-1 o gospodarskih družbah zavrnil, kot dopustno izjemo od dostopa do informacij po ZDIJZ.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja na področju izvajanja javnega pooblastila in opravljanja javne gospodarske službe. Prav tako ni sporno, da organ z zahtevano informacijo razpolaga in jo je tudi posredoval Pooblaščencu. Ker pa je organ zatrjeval, da zahtevana informacija sodi v okvir njegove tržne dejavnosti, zato ne gre za informacije javnega značaja, je Pooblaščenec v nadaljevanju primarno ugotavljal, ali zahtevana informacija sodi med informacije javnega značaja.
Organ je bil ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi Javnega podjetja Energetika Maribor d.o.o. (v nadaljevanju odlok), iz katerega v prvem členu izhaja, da opravlja dejavnosti iz tega akta kot izbirno gospodarsko javno službo. Osnovna dejavnost podjetja je: distribucija plinastih goriv po plinovodni mreži in oskrba s paro in vročo vodo. Zgoraj navedeni dejavnosti podjetje se opravljata kot gospodarski javni službi. Poleg navedenih osnovnih dejavnosti sodi (med drugim) med dejavnosti podjetja še: proizvodnja električne energije v termoelektrarnah in jedrskih elektrarnah, trgovanje z električno energijo, proizvodnja plina, trgovanje s plinastimi gorivi po plinovodni mreži, ravnanje z nenevarnimi odpadki, itd. (5. člen odloka). Podjetje lahko opravlja dejavnosti, ki nimajo značaja gospodarskih javnih služb le, če s tem soglaša ustanovitelj. Soglasje za opravljanje teh dejavnosti poda župan. Opravljanje teh dejavnosti mora zagotoviti profit. Za te dejavnosti je treba ločeno spremljati in ugotavljati stroške in ekonomske učinke. Pozitivni rezultat iz opravljanja teh dejavnosti se nameni opravljanju dejavnosti javne službe. Organ opravlja tudi javno pooblastilo kataster gospodarske javne službe.
Iz navedenega izhaja, da organ poleg izvajanja javnega pooblastila in izvajanja javne službe, lahko izvaja tudi tržno dejavnost. Pri tem je treba pojasniti, da je v teoriji in praksi splošno sprejeto, da informacije javnega značaja lahko nastajajo samo v tistem delu dejavnosti organa, ki je v povezavi z javnopravnim delovanjem oziroma izvajanjem javne službe. Povedano drugače, v tistem delu dejavnosti, ki predstavlja izvajanje gospodarske oziroma tržne dejavnosti, ne gre za informacije javnega značaja. Slednje izhaja tudi iz namena ZDIJZ, ki zagotavlja nadzor nad javnopravnim delovanjem. Javne službe lahko izvajajo pravne osebe javnega prava ali zasebnega prava. Javna služba pomeni takšno ureditev posameznih dejavnosti, da njihovo izvajanje zagotavlja država. Država mora določene dejavnosti zagotavljati kot javno službo zaradi odsotnosti delovanja tržnih mehanizmov oziroma, ker bi podvrženost tržnim zakonitostim vodila do hudih motenj v delovanju družbe, neenakomerni porazdeljenosti posameznih dobrih oziroma storitev in bi v končni posledici privedla do pojavov neenakosti ter socialne, družbene nepravičnosti. Država mora sprejeti odločitev o tem, ali se bo določena dejavnost opravljala v pravnem režimu javne službe. Ker je javna služba normativni pojav, se mora namreč vedno določiti s pravnim predpisom oziroma v slovenskem pravnem redu z zakonom, ki določi obseg javne službe, temeljni pogoji za dostop do javnih dobrin oziroma storitev, način opravljanja dejavnosti, financiranje in pogoje za prenehanje. V času odločanja organa je bila pravna podlaga za njegovo delovanje v Energetskem zakonu (Ur. l. RS, št. 79/99, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju EZ) in Zakonu o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/1993, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGJS). Slednji v 2. členu (zagotavljanje javnih dobrin) določa, da se gospodarske javne službe določijo z zakoni s področja energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva okolja ter z zakoni, ki urejajo druga področja gospodarske infrastrukture. Gospodarske javne službe so republiške ali lokalne in so lahko obvezne ali izbirne (3. člen ZGJS). Republika oziroma lokalna skupnost zagotavlja gospodarske javne službe v več možnih oblikah, med drugim v javnem podjetju, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno.
Glede na navedeno, je za odločitev v konkretnem primeru pomembno razrešiti vprašanje, ali je organ zavezanec po ZDIJZ tudi v tistem delu dejavnosti, ki se nanaša na pogodbo, sklenjeno z dobaviteljem plina, oziroma povedano drugače, ali je predmetna pogodba v povezavi z izvajanjem javne službe.
Odgovor na navedeno vprašanje je odvisen od vsebine pogodbe. Pogodba, ki je predmet zahteve, se nanaša na dobavo plina. V zvezi z navedenim Pooblaščenec ugotavlja, da gre za pogodbo, ki je vezane na izvajanje javne službe oskrbe s paro in vročo vodo. Pogodba sicer ni vezana na neposredno izvajanje javne gospodarske službe, temveč na dobavo surovin oz. energentov, ki pa so bistvenega pomena za nemoteno izvajanje javne gospodarske službe. Zaradi te medsebojno odvisne povezanosti, je treba tudi pogodbo o dobavi energentov za izvajanje gospodarske javne službe šteti kot dokument, ki ga je organ ustvaril ali pridobil v povezavi z izvajanjem javnopravnih nalog, in ki kot tak predstavlja informacijo javnega značaja. Organ kot javno podjetje, z izvajanjem svojih dejavnosti skrbi za nemoteno oskrbo z javnimi storitvami, za izvajanje javne službe, to je oskrba s paro in vročo vodo. V 284. členu EZ-1 je določeno, da se dejavnost distribucije toplote in dejavnost distribucije drugih energetskih plinov lahko opravlja kot: - izbirna lokalna gospodarska javna služba ali - tržna distribucija. Če distributer oskrbuje, ali namerava oskrbovati več kot sto gospodinjskih odjemalcev, se distribucija toplote opravlja kot gospodarska javna služba. Dejavnost distribucije toplote in dejavnost distribucije drugih energetskih plinov se opravlja kot gospodarska javna služba, kadar je trajna in nemotena oskrba s toploto in drugimi energetskimi plini v javnem interesu zaradi zagotavljanja javnih potreb. Navedeno, v povezavi z dejavnostjo organa, pomeni, da oskrba s paro in vročo vodo sodi v okvir izbirne gospodarske javne službe, zaradi česar je treba tudi dobavo energentov za izvajaje gospodarske javne službe šteti za izvajanje javne službe, saj brez dobave energentov organ javne službe ne bi mogel opravljati. Posledično je tudi dokument, ki ga organ pridobi oz. ustvari v povezavi z dobavo energentov, predstavlja informacijo javnega značaja.
Ob ugotovitvi, da je zahtevan dokument podvržen določilom ZDIJZ, je Pooblaščenec v nadaljevanju ugotavljal, ali je podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, na katero se je podredno skliceval organ. Pojem poslovne skrivnosti je opredeljen v 39. členu ZGD-1. Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Poleg tega Pooblaščenec opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, je torej odvisno od družbe. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam pa je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala.
V postopku pred izdajo izpodbijane odločbe je organ navedel, da se je ne glede na obstoj poslovne skrivnosti strinjal z vpogledom v zahtevano pogodbo. Vendar pa iz dopisa z dne 6. 2. 2014 izhaja, da druga pogodbena stranka pogodbe, ki je predmet presoje, Plinarna Maribor d.o.o., vpogledu nasprotuje. Ob tem navaja, da je ena izmed dobaviteljev zemeljskega plina na domačem trgu, ki je tudi formalno popolnoma odprt od leta 2007. Dobava zemeljskega plina Energetiki Maribor po sklenjeni pogodbi se vrši v obdobju popolne liberalizacije trga. Plinarna Maribor se strinja, da obstaja javni interes za vpogled v poslovanje javnega podjetja, ne strinja pa se, da obstaja javni interes vpogleda v pogodbo. Zato sta se pogodbeni stranki v pogodbi zavezali, da je njena vsebina zaupne narave in na tem stališču je Plinarna Maribor še danes. Še posebej, ker je določanje in kontrola cen daljinske toplote zakonsko regulirana. Poročilo o stanju energetike v Sloveniji, v katerem je tudi primerjava cen daljinske toplote med posameznimi dobavitelji, je objavljeno na spletni strani Agencije za energijo RS in iz njega se lahko razbere, kje se s ceno daljinske toplote nahaja Energetika Maribor.
Pooblaščenec je vpogledal v dokument z naslovom »Dolgoročna pogodba za zemeljski plin«, ki je predmet presoje in ugotavlja, da nosi oznako »poslovna skrivnost«. Prav tako je v tretjem odstavku 13. člena določeno, da pogodbeni stranki soglašata, da je vsebina predmetne pogodbe, kot tudi vseh nadaljnjih aneksov, zaupna in stranki njene vsebine ne smeta razkrivati tretjim stranem, razen tistim pristojnim organom, ki to lahko zahtevajo na podlagi zakona ali drugih predpisov. Glede na to, da sta pogodbeni stranki predmetno pogodbo izrecno opredelili kot poslovno skrivnost ob njenem nastanku, da je bila ta odredba posamično pisno navedena v obravnavani pogodbi ter da sta bili s tem seznanjeni obe stranki navedene pogodbe, je nedvomno izražena volja pogodbenih strank, da se omeji dostop do vsebine pogodbe. Pooblaščenec zaključuje, da je subjektivni kriterij po 39. členu ZGD-1 v konkretnem primeru izkazan. Pri tem dejstvo, da je bil organ sicer pripravljen dovoliti vpogled, ne more spremeniti statusa pogodbe, saj se druga pogodbena stranka z vpogledom ni strinjala, kar pomeni, da ni mogoče preseči obstoja subjektivnega kriterija.
Ob izkazanem subjektivnem kriteriju poslovne skrivnosti ni potrebe po ugotavljanju, ali je podan tudi objektivni kriterij poslovne skrivnosti, zaradi česar se Pooblaščenec ni spuščal v izvedbo škodnega testa in ugotavljanje, ali pogodba predstavlja podatke, ki pomenijo konkurenčno prednost pogodbenih strank in kakšna škoda bi jima nastala ob morebitnem razkritju zahtevane pogodbe.
Pooblaščenec je v nadaljevanju preveril, ali v konkretnem primeru pride v poštev določba 3. odstavka 39. člena ZGD-1, po kateri se za poslovno skrivnost ne morejo označiti tisti podatki, ki so po zakonu javni. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Navedena določba velja tako v primeru subjektivnega kriterija, kot tudi objektivnega kriterija. V zvezi s tem je pomembno določilo ZDIJZ, ki v 3. odstavku 6. člena določa, da se ne glede na obstoj izjeme varstva poslovne skrivnosti dostop do informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Glede na dejstvo, da se nakup plina javnega podjetja ne financira iz javnih sredstev, uporaba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ne pride v poštev.
Pooblaščenec v nadaljevanju zgolj pojasnjuje, da je dne 17. 4. 2014 pričela veljati novela ZDIJZ-C, objavljena v Ur. l. RS, št. 23/14, ki je med drugim razširila tako krog zavezancev kot tudi definicijo informacije javnega značaja. Med zavezance po ZDIJZ-C sodijo tudi gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava (prvi odstavek 1.a člen), informacijo javnega značaja pa predstavlja tudi:
- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek in
- informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.
Ne glede na navedeno se Pooblaščenec v konkretnem primeru ni spuščal v presojo, ali organ, kljub temu, da je že pred uveljavitvijo novele ZDIJZ-C sodil med subjekte, ki so bili zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, sedaj izpolnjuje tudi kriterije za poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, za katerega dodatno veljajo obveznosti, ki jih novela ZDIJZ-C določa za nove zavezance, in posledično tudi, ali zahtevani dokumenti ustrezajo definiciji informacije javnega značaja, ki velja za nove zavezance, saj je Pooblaščenec ugotovil, da je organ o zahtevi prosilke odločil z odločbo z dne 24. 3. 2014, novela ZDIJZ-C pa je stopila v veljavo šele z dnem 17. 4. 2014. V skladu z načelom zakonitosti je pri reševanju pritožbe treba uporabiti predpis, ki je veljal v času odločanja organa prve stopnje in ne predpis, ki velja v času odločanja pritožbenega organa. Če se v času odločanja drugostopenjskega organa spremeni predpis, je dolžan pritožbeni organ pri reševanju pritožbe uporabiti tisti predpis, ki je veljal v času odločanja organa prve stopnje. Spremembe ZDIJZ, ki so nastopile šele po izdaji odločbe organa, torej na odločitev Pooblaščenca v konkretni zadevi ne vplivajo in jih Pooblaščenec pri odločanju tudi ni upošteval. Ob tem pa Pooblaščenec še dodaja, da bi bil rezultat tega pritožbenega postopka, če bi bila zahteva prosilke vložena po 17. 4. 2014 in upoštevaje določbe 4.a in 6.a člena novele ZDIJZ-C, lahko tudi drugačen.
Glede na vse navedeno, je Pooblaščenec presodil, da je potrebno zahtevane podatke šteti kot izjemo v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo kot neutemeljeno zavrni
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu: .Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka