Prosilec - Notarka Košar Bratuša Ksenja
+ -Številka: 090-106/2014
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost
POVZETEK:Organ je zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje konkretne pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža. Pooblaščenec je ugotovil, da zahtevana pogodba sodi v delovno področje organa v smislu ZDIJZ, ker je izdelana v obliki notarskega zapisa in zato, na podlagi 3. člena ZN, sodi v notariat kot javno službo. Pooblaščenec je zato pritožbi delno ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje zahtevano pogodbo, pri čemer je dolžan prekriti varovane osebne podatke. ODLOČBA:Številka: 090-106/2014/6
Datum: 2. 9. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 in 50/2014; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP) in prvega odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi družbe … (v nadaljevanju prosilka), z dne 28. 4. 2014, zoper odločbo Notarke Ksenija Košar Bratuša, Cankarjeva ulica 6, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), brez številke, z dne 22. 4. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 28. 4. 2014 se delno ugodi in se odločba Notarke Ksenija Košar Bratuša brez številke, z dne 22. 4. 2014 delno odpravi, ter se odloči, da mora organ prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža opr. št. SV 1418/2013 v obliki notarskega zapisa, pri čemer je dolžan prekriti:
- datum rojstva, EMŠO, naslov bivališča, številko potnega lista in višino kupnine odsvojiteljice poslovnega deleža;
- datum rojstva, davčno številko, državljanstvo, številko potnega lista in višino kupnine pridobitelja poslovnega deleža;
- ime, priimek, rojstni datum, naslov bivališča, državljanstvo, številka osebne izkaznice, podpis obeh zapisnih prič;
- datum rojstva in številko osebne izkaznice sodnega tolmača.
2. Glede osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko tega izreka, se pritožba prosilke zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je z vlogo z dne 17. 1. 2014 zahtevala, naj ji organ po elektronski pošti posreduje pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža opr. št. SV 1418/2013, ki je postala veljavna dne, 15. 10. 2013 ob 12.00 uri.
Organ je zahtevo prosilke v celoti zavrnil z odločbo brez številke, z dne 22. 4. 2014. V obrazložitvi je organ najprej povzel 4. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZIZ) in pojasnil, da ponovne odpravke lahko v skladu s 57. členom Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 - uradno prečiščeno besedilo, 33/07 - ZSReg-B, 45/08 in 91/13; v nadaljevanju ZN) dobi samo stranka, ki je v postopku sklenitve pravnega posla sodelovala. Nato je organ navedel, da ZDIJZ med drugim določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen, podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Podatki, ki so vsebovani v sklenjeni Pogodbi o odplačnem prenosu poslovnega deleža, so tudi podatki, ki zapadejo v določila varstva podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Pogodba namreč vsebuje vse osebne podatke pogodbenih strank, vključno z EMŠO in davčno številko, poslovne odločitve in dogovore pogodbenih strank, ki jih je smatrati kot poslovno skrivnost (tudi po Zakonu o gospodarskih družbah).
Prosilka je v pritožbi z dne 28. 4. 2014 navedla, da Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09 in 82/13 - ZGD-1H) določa, da je sodni register javna knjiga. Sodni register sestoji iz glavne knjige in zbirke listin. Pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža spada med zbirko listin. Prosilka je priložila sklep o vpisu spremembe pri subjektu, ki je bil izdan na podlagi zahtevane pogodbe. Glede na navedeno je sklicevanje organa na Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1) po mnenju prosilke napačno. Tretji odstavek 39. člena ZGD-1 določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Zahtevana pogodba je bila sklenjena na podlagi tretje točke 481. člena ZGD-1, ki pravi, da je za odsvojitev deleža potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa. Navedbe organa, da pogodba vsebuje tudi podatke, ki zapadejo v določila varstva osebnih podatkov, je po mnenju prosilke neupravičeno, ker ZDIJZ natančno določa postopanje organa v primeru, da informacija vsebuje tudi osebne podatke. Prosilka meni, da so v ozadju interesi odsvojitelja poslovnega deleža in medsebojno poznanstvo, saj prosilka razpolaga s pravnomočnim sklepom o izvršbi zoper družbo, istočasno pa do prvotnih družbenikov vodi postopek zaradi spregleda pravne osebnosti.
Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom z dne 6. 5. 2014, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Na podlagi poziva Pooblaščenca št. 090-106/2014/2, z dne 12. 5. 2014 je organ Pooblaščencu v prilogi dopisa z dne 16. 5. 2014 posredoval fotokopijo pogodbe o odplačni odsvojitvi poslovnega deleža, opr. št. 1418/2013, z dne 15. 10. 2013.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Ker se prosilec pritožuje zoper odločitev organa v celoti, je predmet presoje v konkretnem primeru izpodbijana odločba v celoti.
Uvodoma Pooblaščenec pojasnjuje, da sklicevanje organa na določbo ZIZ, ki ureja dolžnost posredovanja podatkov za namene izvedbe izvršilnega postopka, in na določbo ZN, ki določa, kdo lahko dobi ponovni odpravek notarske listine, za konkretni pritožbeni postopek ni pravno relevantno. Prosilka je namreč v zahtevi z dne 17. 1. 2014 navedla, da želi pogodbo prejeti kot informacijo javnega značaja, torej na podlagi ZDIJZ. V postopku po ZDIJZ pa velja načelo prostega dostopa (prvi in drugi odstavek 5. člena ZDIJZ), ki kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse (t.i. erga omnes učinek dostopa do informacij javnega značaja). To pomeni, da ZDIJZ med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Zato za odločitev v konkretni zadevi ni pomembno, kakšne pravice imajo stranke oz. organi v postopku izvršbe ali kot stranke pravnega posla, na katerega se nanaša obravnavana pogodba. V postopku po ZDIJZ sta pravno relevantna odgovora na dve osnovni vprašanji – ali zahtevana informacija javnega značaja obstaja in nato, ali ta vsebuje podatke, ki so kot izjema od načela prostega dostopa taksativno navedeni v ZDIJZ.
Iz definicije informacije javnega značaja je (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Predmet zahteve prosilke je pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža opr. št. SV 1418/2013 v obliki notarskega zapisa (v nadaljevanju pogodba). Da organ z zahtevano informacijo razpolaga v materializirani obliki, ni sporno. Glede delovnega področja pa je treba pojasniti, da je skladno z drugim odstavkom 137. člena Ustave RS notariat javna služba, ki jo ureja zakon. ZN natančno opredeljuje delovno področje notariata, poleg tega pa dopušča, da notarji poleg notariata opravljajo tudi druge dejavnosti. Te dejavnosti so taksativno navedene v 5. členu ZN, ki določa, da sme notar na zahtevo strank sestavljati tudi zasebne listine ter v nepravdnih zadevah pred sodišči in v nespornih stvareh pred drugimi državnimi organi sme zastopati stranke kot pooblaščenec, če so zadeve v neposredni zvezi s kakšno notarsko listino, sestavljeno pri njem. Za posredovanje informacij javnega značaja so notarji zavezani v delu, ki se nanaša na način izvrševanja pooblastil in obveznosti, ki izhajajo iz notariata. Takšno stališče je zavzelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi št. I Up 122/2006-3, z dne 25. 4. 2007. Predmet zahteve je pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža, ki mora biti, skladno s tretjim odstavkom 481. člena ZDIJZ, izdelana v obliki notarskega zapisa. Sestavljanje notarskega zapisa o pravnem poslu je nedvomno dejavnost notarja, ki sodi v notariat, ker gre za eno izmed taksativno naštetih notarskih listin iz 3. člena ZN. Iz navedenega izhaja, da se obravnavana pogodba nanaša na delovno področje organa v smislu ZDIJZ, kar pomeni, da so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi kriteriji za obstoj informacije javnega značaja.
V nadaljevanju je Pooblaščenec ugotavljal, ali obravnavana pogodba vsebuje podatke, ki so izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Organ zatrjuje obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Slednja kot izjemo določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec je po pregledu vsebine obravnavane pogodbe ugotovil, da vsebuje naslednje osebne podatke, ki niso varovani:
- ime, priimka in poslovni naslov notarke;
- ime in priimek odsvojiteljice poslovnega deleža ter višina poslovnega deleža;
- ime, priimek in naslov bivališča pridobitelja poslovnega deleža ter višina poslovnega deleža;
- ime, priimek in naslov bivališča sodnega tolmača.
Glede imena, priimkov in poslovnega naslova notarke Pooblaščenec ugotavlja, da ne gre za varovane osebne podatke, saj notarji opravljajo javno funkcijo. 1. člen ZN določa, da je notariat javna služba, katere delovno področje in pooblastila določa zakon. Ime, priimka in poslovni naslov notarke so tudi javno dostopni na spletni strani Notarske zbornice Slovenije (http://www.notar-z.si/seznam-notarjev), zato ne gre za varovane osebne podatke.
Ime in priimek odsvojiteljice poslovnega deleža ter ime, priimek in naslov bivališča pridobitelja poslovnega deleža in višina poslovnega deleža so javni že v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1), Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/2006, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPRS-1) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/2007-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZSReg), ter so prosto dostopni v aplikaciji ePRS na spletni strani AJPES-a (http://www.ajpes.si/Registri/Poslovni_register/Vpogled_ePRS?id=427). Poleg navedenih osebnih podatkov odsvojiteljice poslovnega deleža obravnavana pogodba vsebuje tudi njene varovane osebne podatke: datum rojstva, EMŠO, naslov bivališča, številko potnega lista in višino kupnine. Poleg navedenih osebnih podatkov pridobitelja poslovnega deleža obravnavana pogodba vsebuje tudi njegove varovane osebne podatke: datum rojstva, davčno številko, državljanstvo, številko potnega lista in višino kupnine.
V tretjem odstavku 88. člena Zakonom o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB4 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZS) je izrecno določeno, da je imenik sodnih tolmačev javen v delu, ki obsega naslednje podatke: priimek in ime, znanstveni ali strokovni naslov, naslov stalnega ali začasnega bivališča, številko telefona in jezik, za katerega je imenovan za tolmača. Javni del imenika se uporablja za potrebe sodišč in drugih državnih organov v sodnih in drugih postopkih. Podatki o tolmačih so tako javno dostopni na spletni strani Ministrstva za pravosodje v imeniku sodnih tolmačev (http://www2.gov.si/mp/tol_cen.nsf/%28WebTolmaci%29?OpenView), zaradi česar ti podatki niso varovani osebni podatki v smislu ZVOP-1. Iz navedenega izhaja, da ime, priimek in naslov bivališča sodnega tolmača, ki so navedeni v obravnavani pogodbi, niso varovani osebni podatki. Obravnavana pogodba pa vsebuje tudi naslednje varovane osebne podatke sodnega tolmača: datum rojstva in številko osebne izkaznice.
Pooblaščenec je ugotovil, da ne obstaja zakon, ki bi organu dovoljeval razkritje osebnih podatkov dveh posameznikov (ime, priimek, rojstni datum, naslov bivališča, državljanstvo, številka osebne izkaznice, podpis), ki sta v obravnavani pogodbi navedena kot zapisni priči v skladu z 51. členom ZN, kar pomeni, da so ti podatki varovani osebni podatki in zato predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval tudi na izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi navedene določbe je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z ZGD-1. Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Poleg tega Pooblaščenec opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Po pregledu vsebine zahtevane pogodbe je Pooblaščenec ugotovil, da ne vsebuje niti izrecne določbe niti označbe, ki bi pogodbo ali del pogodbe opredeljevala kot poslovno skrivnost. To pomeni, da pogodba nima elementov, na podlagi bi jo bilo mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost po t.i. subjektivnemu kriteriju. Po objektivnem kriteriju bi poslovno skrivnost lahko predstavljala višina kupnine za poslovni delež, saj gre za poslovno odločitev pogodbenih strank. Kot je ugotovljeno že zgoraj, za zavrnitev dostopa do tega podatka obstajajo že razlogi na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato se Pooblaščenec v zvezi s tem podatkom ni opredeljeval glede obstoja poslovne skrivnosti, saj za zavrnitev zahteve zadošča že obstoj ene izjeme. Ostali podatki v pogodbi (z izjemo varovanih osebnih podatkov) pa so že po zakonu javni in se zato ne morejo določiti kot poslovna skrivnost. Javnost nevarovanih osebnih podatkov določajo zakoni, ki so podrobneje omenjeni že zgoraj. Na podlagi istih zakonov so javni tudi določeni podatki o gospodarski družbi, katere poslovni delež se prodaja (npr. višina osnovnega kapitala družbe). Poleg tega je treba poudariti, da je vsebina notarskih zapisov o pravnih poslih urejena v drugem oddelku IV. poglavja ZN, torej v 43. do 59. členih ZN. V tem delu ZN zelo natančno ureja vsebino, obliko in sam postopek priprave notarskega zapisa. Zato se mora vsakdo, ki želi skleniti pogodbo, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, podrediti posebnemu načinu sklepanja pravnega posla. Stranke, ki vstopajo v ta razmerja, se morajo posebnega režima sklepanja pogodb zavedati že na podlagi samega zakona in ne morejo pričakovati absolutnega varstva podatkov. Če bi dopustili možnost, da stranka vse podatke v notarskem zapisu enostransko označi za poslovno skrivnost, bi povsem onemogočili nadzor javnosti nad zakonitostjo sestavljanja notarskega zapisa pri organu. Določbe, ki se nanašajo na z zakonom predpisano delo notarja kot izvajalca javne službe (npr. vključitev obveznih vsebin v notarski zapis; poziv strankam, da predložijo dokumentacijo, ki je relevantna za konkretni pravni posel; pojasnilo strankam glede vsebine in pravnih posledic pravnega posla;…), tako, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti pogodbenih strank.
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v obravnavani pogodbi, je Pooblaščenec presodil, da je mogoče prosilki omogočiti delni dostop do obravnavanega dokumenta na način, kot je urejen v 7. členu ZDIJZ. Pri tem je organ dolžan prekriti varovane osebne podatke tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Pooblaščenec je presodil dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale v obravnavanem primeru, če bi bil prosilki omogočen delni dostop do zahtevanega dokumenta ter ugotovil, da takšen način dostopa v obravnavanem primeru ne bi ogrozil varovanih osebnih podatkov, poleg tega pa za prosilko tudi ne bi povzročil popolne izgube vrednosti oziroma smiselnosti dostopa do zahtevanih dokumentov. Obravnavano pogodbo je namreč organ sam zapisal v obliki notarskega zapisa, in tudi s prekritimi varovanimi osebnimi podatki izkazuje potek tega postopka, za katerega v določenem obsegu velja načelo transparentnosti.
Pritožbene navedbe prosilke, s katerimi zatrjuje, da razpolaga s pravnomočnim sklepom o izvršbi zoper družbo, na katero se zahtevana pogodba nanaša, za konkretni pritožbeni postopek niso pravno relevantne, zato se Pooblaščenec do njih ni opredeljeval. Ravnanje organa ali drugih organov v postopkih, ki jih se vodijo poleg postopkov po ZDIJZ, stranki v postopku po ZDIJZ nikakor ne daje pravice, da bi prekoračila pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja. Če je prosilka stranka v nekem drugem postopku, ki se nanaša na isto družbo kot v konkretnem primeru zahtevana pogodba, je to ne postavlja v privilegiran položaj, ki bi mu dajal več pravic, kot jih ima po ZDIJZ katerikoli prosilec. Kot že rečeno, v postopku po ZDIJZ velja načelo prostega dostopa, Dostop do informacij javnega značaja je zato vedno omogočen bodisi vsem bodisi nikomur, ni pa ga možno odobriti neki kategoriji ali posameznim prosilcem ter zavrniti drugim. V postopku po ZDIJZ zato ni pomembno, kdo je konkretni prosilec in za kakšen namen zahtevane informacije potrebuje, saj je dostop do prosto dostopnih informacij javnega značaja omogočen vsakomur. Osebnih ali stvarnih okoliščin, ki so na strani prosilca, se pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja sploh ne sme upoštevati, ker bi bila s tem povzročena različna obravnava prosilcev.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilke delno ugoditi. Pooblaščenec je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu, glede osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko izreka te odločbe, je Pooblaščenec pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka