Prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-105/2014/8
Kategorije: Ostali sodni postopki
POVZETEK:
Organ je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do tožbe in odgovora na tožbo v konkretni pravdni zadevi, pri čemer se je skliceval na varstvo sodnega postopka. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da konkretni pravdni postopek še teče (pisna sodba še ni bila izdana), z razkritjem zahtevanih dokumentov pa bi nastala škoda izvedbi tega postopka. To pomeni, da sta izpolnjena oba pogoja, ki morata biti podana, ko gre za izjemo od prostega dostopa po 8. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Pritožbo prosilca je Pooblaščenec zato v celoti zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-105/2014/8
Datum: 24. 7. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 in 50/2014; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 27. 4. 2014, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1503 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 1-9/2014, z dne 22. 4. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 27. 4. 2014 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 1-9/2014, z dne 22. 4. 2014, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je z vlogo z dne 18. 4. 2014 zahteval, naj mu organ posreduje tožbo in odgovor na tožbo v zadevi opr. št. II P 1091/2013.
Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil z odločbo št. Su 1-9/2014, z dne 22. 4. 2014, ker zahtevane informacije predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je pojasnil, da v konkretnem primeru pravdni postopek (zadeva opr. št. P 1091/2013-II) še ni pravnomočno zaključen, zato bi razkritje dokumentov lahko škodovalo izvedbi celotnega postopka.
Prosilec je dne 27. 4. 2014 vložil pritožbo, ki jo je dopolnil še z vlogama z dne 28. in 29. 4. 2014. Prosilec je pojasnil, da je zahtevana dokumentacija sestavni del njegovega dokaznega gradiva v tožbi zaradi razžalitve in mu pripada tudi kot obdolžencu. Prosilec meni, da je izgovor organa, da bi razkritje zahtevane dokumentacije škodovalo odškodninskemu postopku, nezakonit izgovor. Obravnavani sodni postopek se po mnenju prosilca še ni začel, razkritje zahtevane dokumentacije pa ne bi škodovalo izvedbi postopka. Prosilec predlaga, da Pooblaščenec naloži organu, da prosilcu izroči fotokopije tožbe in odgovora na tožbo.
Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom št. Su 1-9/2014, z dne 5. 5. 2014, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Na podlagi poziva Pooblaščenca št. 090-105/2014/2, z dne 7. 5. 2014 je organ Pooblaščencu v prilogi dopisa št. Su 1-9/2014, z dne 12. 5. 2014 posredoval tožbo in odgovor na tožbo v zadevi opr. št. II P 1091/2013. Organ je navedel, da postopek opr. št. P II 1091/2013 pri organu še poteka, in da sodba v pisni obliki še ni bila izdelana. V navedeni zadevi še ni bila izvedena niti glavna obravnava, zato lahko stranke svoje navedbe in zahtevke še dopolnjujejo, spreminjano in tudi umaknejo. V samem postopku bodo verjetno zaslišane tudi posamezne priče, zato razkrivanje navedb iz zahtevanih dokumentov pred izvedbo celotnega postopka ni sprejemljivo. Za odločitev in izdelavo sodbe bo treba predhodno izvesti procesna dejanja, ki bodo potrebna po mnenju razpravljajočega sodnika. Razkrivanje dokumentov pred izvedbo glavne obravnave, predložitvijo vseh dokumentov in izvedbo vseh dokazov, ki so po mnenju strank relevantni, bi zato lahko pomenilo oteženo izvedbo postopka, saj medsebojno vplivajo na izvedbo posameznih procesnih dejanj. Zahtevana dokumenta vsebujeta tudi številne osebne podatke in to v tolikšnem obsegu, da jih je težko izločiti iz dokumentov. Poleg tega je predmet tožbe tudi osebno občutljiva zadeva (pogodba o dosmrtnem preživljanju), zato lahko senat v navedenem postopku še presodi, da se javnost izključi iz glavne obravnave (v celoti ali delno, če to zahtevajo koristi uradne, poslovne ali osebne skrivnosti, koristi javnega reda ali razlogi morale). Organ meni, da bi z razkritjem tožbe in odgovora na tožbo nastale škodne posledice za izvedbo obravnavanega pravdnega postopka.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Ker se prosilec pritožuje zoper odločitev organa v celoti, je predmet presoje v konkretnem primeru izpodbijana odločba v celoti.
Organ se je pri zavrnitvi zahteve skliceval na 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od dostopa do informacij javnega značaja določa podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njihovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za uveljavitev te izjeme moreta biti torej kumulativno izpolnjena naslednja dva pogoja:
1. da je (sodni) postopek še v teku,
2. da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi.
Iz pojasnil organa v dopisu št. Su 1-9/2014, z dne 12. 5. 2014 nedvomno izhaja, da se je pravdni postopek že začel, in sicer gre za zadevo opr. št. P II 1091/2013. Poleg tega je organ navedel, da omenjeni postopek še poteka, in da sodba v pisni obliki še ni bila izdelana. Sodni postopek na prvi stopnji se praviloma zaključi z izdajo pisne sodbe, zato Pooblaščenec zaključuje, da je konkreten postopek še v teku, zato je izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede izpolnjevanja drugega pogoja za obstoj obravnavane izjeme Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je v pravu dostopa do informacij javnega značaja dokazno breme za obstoj izjeme od prosto dostopnih informacij na organu, ki bi moral z izvedbo škodnega testa dokazati, da bi bila z razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena konkretna škoda za izvedbo postopka. Vendar organ škodnega testa pred izdajo izpodbijane odločbe ni konkretno izvajal, zato je Pooblaščenec, zaradi uresničitve načela materialne resnice, ki ga določa prvi odstavek 8. člena ZUP, in po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje ter v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, sam izvedel t.i. škodni test. Škodni test je eden izmed testov t.i. tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo.
Pri izvedbi škodnega testa se je Pooblaščenec oprl predvsem na pojasnila, ki jih je organ navedel v dopisu št. Su 1-9/2014, z dne 12. 5. 2014. Upoštevaje dejstvo, da pisna sodba v predmetni zadevi še ni bila izdana in da se torej sodišče še ni podrobneje opredelilo do vsakega izmed dokazov posebej (pri čemer so navedbe v tožbi in odgovoru na tožbo samo del dokaznega gradiva) in tudi do vseh skupaj, je Pooblaščenec ocenil, da bi razkritje zahtevanih dokumentov v tej fazi postopka lahko povzročilo takšno škodo za nadaljevanje postopka, da bi le-ta pretehtala nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo javnega značaja. Iz 7. in 8. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP) izhaja, da sodišče odloči, katera dejstva se štejejo za dokazana, s sodbo in po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Sodišče šele v obrazložitvi sodbe navede, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov ter katere dokaze je pri tem upoštevalo. Zato je pred izdajo sodbe praktično nemogoče z gotovostjo ugotoviti, kateri dokumenti so oziroma niso pomembni za nadaljnji postopek, ter posledično, kakšne posledice bi imelo razkritje v javnosti za izvedbo postopka. Določen dokument je v neki fazi postopka lahko povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih dokazov.
V konkretnem primeru zahtevana dokumenta (tožba in odgovor na tožbo) vsebujeta podatke, ki predstavljajo navedbe strank, pri čemer je treba poudariti, na kar je opozoril tudi organ v dopisu št. Su 1-9/2014, z dne 12. 5. 2014, da v navedeni zadevi še ni bila izvedena niti glavna obravnava, zato lahko stranke svoje navedbe in zahtevke še dopolnjujejo, spreminjano in tudi umaknejo. Če bi se javnost v tej fazi postopka seznanila z vsebino zahtevanih dokumentov, bi po presoji Pooblaščenca lahko nastala škoda za izvedbo samega postopka, saj bi razkritje v javnosti lahko vplivalo npr. na izjave prič in na splošno na zavarovanje dokazov v postopku. Tega pa ni mogoče z gotovostjo niti potrditi niti zanikati, dokler ne bo izdana sodba. Pred izdelavo sodbe pa bo organ moral izvesti procesna dejanja, glede katerih bo razpravljajoči sodnik menil, da so potrebna. Kot je pravilno navedel organ, bi razkrivanje dokumentov pred izvedbo glavne obravnave, pred predložitvijo vseh dokumentov in pred izvedbo vseh dokazov, lahko povzročilo oteženo izvedbo postopka, saj vse navedeno medsebojno vpliva na izvedbo posameznih procesnih dejanj. Ob tem Pooblaščenec poudarja, da namen izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni varovanje strank postopka, temveč varovanje izvedbe dokaznega postopka in načela materialne resnice oziroma trditveno-dokaznega bremena, torej na nek način varovanje verodostojnosti in trdnosti samega postopka.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da bi z razkritjem dokumentov, ki jih zahteva prosilec, pri izvedbi konkretnega postopka nastala škoda, ki je večja od pravice javnosti, da se seznani s to informacijo. Zahtevo prosilca je zato treba zavrniti, ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da obstajajo razlogi za zavrnitev zahteve prosilca že na podlagi 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se v konkretnem primeru ni opredeljeval do obstoja drugih izjem od prostega dostopa, saj za zavrnitev zahteve zadošča že obstoj ene izjeme.
Na koncu Pooblaščenec še pojasnjuje, da se ni opredeljeval do pritožbenih navedb, s katerimi prosilec zatrjuje, da je zahtevana dokumentacija sestavni del njegovega dokaznega gradiva v tožbi zaradi razžalitve in da mu zato pripada tudi kot obdolžencu, ker to za konkretni pritožbeni postopek ni pravno relevantno. Ravnanje organa ali drugih organov v postopkih, ki jih se vodijo poleg postopkov po ZDIJZ, stranki v postopku po ZDIJZ nikakor ne daje pravice, da bi prekoračila pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja. Če je prosilec stranka v nekem postopku, ki ga vodi organ ali drug organ, ga to ne postavlja v privilegiran položaj, ki bi mu dajal več pravic, kot jih ima po ZDIJZ katerikoli prosilec. Po prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ (načelo prostega dostopa) so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse (t.i. erga omnes učinek dostopa do informacij javnega značaja), kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev.
Iz vsega navedenega izhaja, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 1-9/2014, z dne 22. 4. 2014. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se jo vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 1-9/2014, z dne 22. 4. 2014.
Postopek vodila :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka