Delič Anuška, novinarka Dela - DUTB
+ -Številka: 090-104/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja, Kršitev materialnega prava, Kršitev postopka, Osebni podatek, Poslovna skrivnost
POVZETEK:Novinarka je zahtevala dostop do pogodb o zaposlitvi in pogodb z zunanjimi izvajalci, ki jih je organ sklenil od ustanovitve do dne vložitve zahteve ter sezname primernih ponudnikov, ki jih organ pozove k oddaji ponudb in razrez obratovalnih stroškov (stroškov IT in TK infrastrukture ter storitev, najem in opremo poslovnih prostorov, stroške vzdrževanja, ipd). Organ je zahtevo prosilke zavrnil v delu, ki se nanaša na pogodbe (zaradi vartsva poslovne skrivnosti in osebnih podatkov) in ji ugodil v zvezi s seznamom primernih ponudnikov in razrezom stroškov. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da pogodbe o zaposlitvi ne izpolnjujejo kriterijev za obstoj poslovne skrivnosti, da nekatere pogodbe z zunanjimi izvajalci v celoti ne predstavljajo poslovne skrivnosti, nekatere pa le deloma. Nadalje je ugotovil, da je seznam primernih ponudnikov, ki ga je poslal prosilki edini seznam s katerim razpolaga in ustreza njeni zahtevi, da pa s podrobnim razrezom obratovalnih stroškov organ ne razpolaga. Pooblaščenec je organu naložil, da prosilki posreduje vse pogodbe o zaposlitvi (glede dveh, ki jih organ Pooblaščencu kljub dvema pozivoma ni posredoval, je zadevo vrnikl organu v ponovnen postopek), in nekatere pogodbe z zunanjimi izvajalci, pri čemer mora določene podatke v pogodbah prekriti.
ODLOČBA:Številka: 090-104/2014/33
Datum: 10. 11. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C in 50/2014-ZDIJZ-D; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 1. odstavka 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP) ter 1., 2. in 3. odstavka 251. člena ZUP in 1. odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi novinarke __________ (v nadaljevanju: prosilka), z dne 24. 3. 2014, zoper odločbo Družbe za upravljanje terjatev bank d.d., Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) z dne 6. 3. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednji
S K L E P:
1. Pritožba prosilke zoper odločbo Družbe za upravljanje terjatev bank d.d. z dne 6. 3. 2014 se v delu, ki se nanaša na dokumente, ki so nastali po 7. 2. 2014, zavrže.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
in
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se v delu, ki se ne zavrže, ugodi in se odločba Družbe za upravljanje terjatev bank d.d. z dne 6. 3. 2014 delno odpravi ter se:
1.1. odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- Pogodba o razvoju in implementaciji komunikacijske strategije, sklenjene med DUTB in Sintegra LAB z dne 21. 6. 2013, pri čemer mora prekriti v 2. členu točke VII. do vključno X., v 3. členu točke I. do vključno III. in v V. točki alineji c. in d., 4. in 5. člen v celoti ter v 6. členu točke III. do vključno IX;
- Aneks št. 1 z dne 10. 9. 2013 k Pogodbi o razvoju in implementaciji komunikacijske strategije, sklenjene med DUTB in Sintegra LAB z dne 21. 6. 2013, pri čemer mora prekriti 3. in 4. člen;
- Pogodba o strateškem svetovanju in podpori na področju komuniciranja, sklenjeni med DUTB in Sintegra LAB z dne 10. 10. 2013, pri čemer mora prekriti v 2. členu točke VI. do vključno IX., v 3. členu točke I. do vključno III. in v V. točki alineji c. in d., 4. in 5. člen v celoti, celoten prvi 6. člen (»avtorske pravice«) ter v drugem 6. členu (»veljavnost, trajanje in prenehanje pogodbe«) III. do vključno IX. točko;
- Agreement relating to the provision of consultancy services between Zolfo Cooper and BAMC za obdobje 20. 5. 2013 do 28. 6. 2013 s prilogami (Appendix A, Appendix A1, Appendix A2 in Appendix B);
- Addendum agreement relating to the provision of consultancy services between Zolfo Cooper and BAMC z dne 3. 12. 2013;
- Amendment to the addendum agreement relating to the provision of consultancy services between Zolfo Cooper and BAMC z dne 19. 12. 2013;
- »Engagement agreement« med DUTB in Odvetniki Šelih & partnerji, o.p., d.o.o. z dne 17. oz. 13. 6. 2013, pri čemer mora v III. členu prekriti celotni točki b) in c);
- Pogodba o odvetniških storitvah med DUTB in Odvetniško družbo Kavčič, Rogl in Bračun, o.p., d.o.o. z dne 27. 1. 2014, pri čemer mora prekriti 2. in 3. odst. 2. člena, celoten 4. do vključno 11. člen ter v 12. členu 2. do 5. odstavek;
- Pogodba o opravljanju odvetniških storitev med DUTB in Odvetniško pisarno Jadek & Pensa d.n.o. – o.p. z dne 28. 1. 2014;
- Proposal for the recruitment of 8-9 Management positions for BAMC, May 2013, pri čemer mora prekriti celotna poglavja 3., 4. in 9., ter v 7. poglavju naslednje dele besedila: od vključno prve besede do odebeljene besede »Fee:«, od odebeljene besede »Discounts« do odebljene besede »Payment«, od besedila »Value added tax is not included in the above amounts and will be charged separately where applicable« do konca tega poglavja;
- dopis DUTB z dne 17. 12. 2013, naslovljen na HSBC France;
- Consultancy Agreement med DUTB in Hansahandelshaus GmbH z dne 19. 8. 2013;
- Consultancy Agreement med DUTB in Hansahandelshaus GmbH z dne 18. 9. 2013;
- Addendum z dne 3. 2. 2014 to Consultancy Agreement dated September 18th 2013 between Hansahandelshaus GmbH and Druzba za upravljanje terjatev bank, d.d.;
- Pogodba o izvajanju svetovanja na področju informacijske tehnologije med DUTB in Darjanom Petričem s.p. z dne 3. 2. 2014;
- Agreement between the BAMC and Quartz+co Regarding phase 1 s prilogo (Letter of proposal: Project – Bank Asset Management Company – Phase 1);
- Agreement on provision of services (Bank Assets Management Company in Quartz+Co) z dne 8. 4. 2013;
- Agreement on provision of services (BAMC in Quartz+Co) z dne 20. 5. 2013 s prilogo (Letter of proposal: Project – Bank Asset management Company – Assessement of banks' applications);
- Letter of proposal - Project – Bank Asset Management Company – Phase 2 (Quartz+Co);
- Letter of proposal - Project – Bank Asset Management Company – Financial advise and overall project management (Quartz+Co);
- Letter of proposal - Project – Bank Asset Management Company – Financial advise and overall project management – continuation (Quartz+Co);
- Letter of proposal – Asset transfer preparation – continuation project (Quartz+Co);
- Letter of proposal – Asset transfer management and implementation (Quartz+Co);
- Engagement letter – Case Restructuring and Asset transfer Management (Quartz+Co);
- Pogodba o opravljanju računovodskih storitev med DUTB in Unija računovodska hiša d.d. z dne 12. oz. 22. 4. 2013;
- Pogodba o storitvah tolmačenja 01/2014 med organom in Akord Mojca Berce s.p.;
- Pogodba o naročilu avtorskega dela med organom in Luko Ličarjem z dne 11. 4. 2013, pri čemer mora na prvi strani pogodbe prekriti naslov stalnega prebivališča in davčno številko avtorja, v I. členu 2. alinejo ter v 2. odst. VI. člena številko računa avtorja;
- Aneks št. 1 k Pogodbi z dne 11. 4. 2013 o naročilu avtorskega dela med organom in Luko Ličarjem z dne 15. 10. 2013, pri čemer mora prekriti naslov stalnega prebivališča in davčno številko avtorja;
- Pogodbe o zaposlitvi za naslednje zaposlene: Mateja Telič, Lea Podgorelec, Mojca Kapić, Tomaž Resnik, Ana Gorišek, Janez Klančar, Nadina Sadiković Imamović, Rok Ambrožič, Andreja Mežnar Bole, Dušan Podpečan, Mojca Čučej, Veronika Kuhar, Jasna Mesić, Žiga Gregorinčič, Valentina Jugovic, Petra Rode Grmaš, Stanka Pintar, Darka Ledinek, Dunja Levičnik, Simona Mav Slapar, Mojca Perhavc, Savo Lovšin, Edina Merdanović in Ana Blažič, pri čemer mora v vsaki od pogodb o zaposlitvi v uvodu prekriti naslov, izobrazbo, EMŠO in davčno številko delavca oziroma delavke ter v 2. odst. 10. člena vsake od pogodb številko računa;
- Pogodbe o zaposlitvi za naslednje zaposlene: Matej Černigoj, Taja Simoniti, Janez Kastelic, Petra Pogačnik, Bor Vošnjak, Petra Japelj, Matej Sodin, Nina Pitamic, Tanja Pavovec in Petra Grah, pri čemer mora v vsaki od pogodb o zaposlitvi v uvodu prekriti naslov, izobrazbo, EMŠO in davčno številko delavca oziroma delavke ter v 2. odst. 10. člena vsake od pogodb številko računa in banko;
- Pogodbe o zaposlitvi za naslednje zaposlene: Boris Tuma, Tanja Štrukelj in Miha Štepec, pri čemer mora v vsaki od pogodb o zaposlitvi v uvodu prekriti naslov, EMŠO in davčno številko delavca oziroma delavke ter v 2. odst. 9. člena vsake od pogodb številko računa;
- Pogodba o zaposlitvi za Aleša Koršiča, pri čemer mora v uvodu pogodbe prekriti rojstni datum, naslov, EMŠO in narodnost delavca v slovenski in angleški različici pogodbe;
- Pogodba o zaposlitvi za Alenko Deutch, pri čemer mora v uvodu pogodbe prekriti EMŠO in davčno številko delavke;
- Pogodba o zaposlitvi za Simono Rodež, pri čemer mora v uvodu pogodbe prekriti naslov, EMŠO in davčno številko delavke;
- Pogodba o zaposlitvi za Sabino Novak in aneks k tej pogodbi, pri čemer mora v uvodu pogodbe in aneksa prekriti naslov, izobrazbo, EMŠO in davčno številko delavke ter v 2. odst. 9. člena pogodbe številko računa;
- Pogodba o zaposlitvi za Tjašo Brilej, pri čemer mora v uvodu pogodbe prekriti naslov, izobrazbo, EMŠO in davčno številko delavke ter v 2. odst. 9. člena pogodbe številko računa;
- Pogodba o zaposlitvi za Janeza Škrubeja, pri čemer mora v uvodu pogodbe prekriti naslov in EMŠO delavca v slovenski in angleški različici pogodbe;
- Pogodbo o zaposlitvi za Christopherja Gwilliama,
- Tabela z izbranimi ponudniki in prejetimi ponudbami;
1.2. v delih, ki se nanašata na pridobitev fotokopije pogodbe o zaposlitvi za Tjorbjorna Manssona in Boštjana Gjerkeša, se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o dostopu do pogodb o zaposlitvi, ki ju je organ sklenil s Tjorbjornom Manssonom in Boštjanom Gjerkešem, odločiti najkasneje v trideset (30) dneh od vročitve te odločbe;
1.3. v delu, ki se nanaša na podrobni razrez vseh »drugih internih stroškov« (»ki zajemajo plače zaposlenih, obratovalne stroške (stroške IT in TK infrastrukture ter storitev, najem in opremo poslovnih prostorov, stroške vzdrževanja ipd.«), ki so nastali od ustanovitve organa dalje in jih organ navaja na http://www.dutb.eu/si/za-medije/sporocila-za-medije/52-financiranje-delovanja-dutb-v-letu-2013), se zahteva prosilke z dne 7. 2. 2014 zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilka je dne 7. 2. 2014 po elektronski pošti od organa zahtevala elektronske ali navadne kopije naslednjih dokumentov:
1. vseh pogodb o zaposlitvi od ustanovitve organa dalje, brez morebitnih osebnih podatkov in drugih, v skladu z ZDIJZ, varovanih podatkov;
2. vseh pogodb, sklenjenih z zunanjimi sodelavci in izvajalci (vključno s svetovalnimi in avtorskimi pogodbami ter morebitnimi aneksi) od ustanovitve organa dalje, brez morebitnih osebnih podatkov in drugih v skladu z ZDIJZ varovanih podatkov;
3. vseh seznamov ponudnikov, ki so na podlagi kriterijev za posamezno storitev, kot jih je opredelil Upravni odbor, nastali od ustanovitve organa dalje v postopkih naročanja zunanjih storitev;
4. podrobnega razreza vseh »drugih internih stroškov« (»ki zajemajo plače zaposlenih, obratovalne stroške (stroške IT in TK infrastrukture ter storitev, najem in opremo poslovnih prostorov, stroške vzdrževanja ipd.«), ki so nastali od ustanovitve organa dalje in jih organ navaja na http://www.dutb.eu/si/za-medije/sporocila-za-medije/52-financiranje-delovanja-dutb-v-letu-2013.
Organ je v izreku odločbe z dne 6. 3. 2014 zahtevi prosilke delno ugodil »tako, da se prosilki posreduje seznam ponudnikov, ki so na podlagi kriterijev za posamezno storitev nastali od ustanovitve DUTB dalje v postopkih naročanja zunanjih storitev, ter podroben razrez obratovalnih stroškov«, v preostalem delu pa je zahtevo prosilke zavrnil. Organ je v obrazložitvi navedel, da vsi dokumenti, ki jih je zahtevala prosilka, sicer izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, vendar pogodbe o zaposlitvah iz prve točke zahteve prosilke vsebujejo osebne podatke in poslovne skrivnosti po subjektivnem in objektivnem kriteriju (pri čemer ni navedel čigavo poslovno skrivnost predstavljajo, niti ni pojasnil, s katerim aktom so dokumenti označeni za poslovno skrivnost, ali argumentiral obstoja objektivnega kriterija). Glede pogodbe, sklenjene z zunanjimi sodelavci in izvajalci, iz druge točke prosilkine zahteve je organ navedel, da je k udeležbi v postopku povabil zunanje sodelavce v zvezi z »najbolj izpostavljenimi zneski« ter jih pozval, da označijo svoje poslovne skrivnosti in morebitne druge izjeme od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Stranski udeleženci so po navedbah organa utemeljevali, da je glede celotne zahtevane dokumentacije na podlagi ZGD-1 izpolnjen subjektivni kriterij za opredelitev poslovne skrivnosti in da bi z razkritjem dokumentacije nepooblaščeni ali tretji osebi, zlasti konkurentom, za posamezne družbe nastala občutna škoda, njihov konkurenčni položaj na trgu pa bi se poslabšal. Organ naj bi prosilki vsebine iz tretje in četrte točke njene zahteve že predstavil oziroma posredoval na tiskovni konferenci dne 6. 2. 2014. Seznam ponudnikov naj bi vseboval vse zunanje ponudnike, s podrobnim opisom njihovih storitev, kriterijem za izbor in ceno za plačano storitev, nahajal pa naj bi se na tudi spletni strani DUTB. Glede prosilkine zahteve po podrobnem razrezu vseh internih stroškov je organ ugotovil, da je razkril skupni bruto strošek plač in ostale obratovalne stroške, ki jih lahko »dodatno razdela in prosilki omogoči vpogled v stroške IT in TK infrastrukture ter storitev, stroške najema in opremo poslovnih prostorov, stroške vzdrževanja«.
Prosilka je v pritožbi z dne 24. 3. 2014 navedla, da ji organ dejansko ni delno ugodil, da ji zahtevane dokumentacije ni posredoval na tiskovni konferenci en dan pred vložitvijo njene zahteve, tudi zato, ker se je ni udeležila. Seznam, ki naj bi ga organ objavil na svoji spletni strani, ni seznam, ki ga je zahtevala prosilka, saj je prav iz te spletne objave prosilka prišla do zaključka, da organ po svojih internih pravilih za naročanje storitev pred izbiro izdela seznam ustreznih ponudnikov (t. j. ponudnikov, ki izpolnjujejo s strani Upravnega odbora organa vsakokrat postavljene kriterije), medtem ko so na seznamu, ki je objavljen na spletni strani organa, uvrščeni le izbrani ponudniki, seznam pa je naslovljen kot »Preglednica pogodbenih sodelavcev DUTB v letu 2013«. Prosilka je menila, da je že v zahtevi dovolj jasno opredelila, da želi pridobiti sezname ponudnikov, ki so bili v posameznih postopkih naročanja pozvani k oddaji ponudbe, in ne seznam vseh izbranih ponudnikov. Nadalje je prosilka navedla, da je organ v sporočilu za javnost objavil le skupno vsoto internih stroškov od ustanovitve do konca leta 2013, ki jo je razdelil na dva dela - skupni bruto znesek plač (787.000 evrov) in »ostali obratovalni stroški« (433.000 evrov z DDV), prosilka pa je želela pridobiti razčlenjene podatke o »ostalih obratovalnih stroških. Glede zavrnitve dostopa do zahtevanih pogodb je prosilka navedla, da osebnih podatkov in drugih varovanih podatkov v skladu z ZDIJZ niti ni zahtevala, da pa celotne pogodbe o zaposlitvi ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, zlasti, ker gre pri stroških organa za porabo javnih sredstev, organ pa naj bi krepil stabilnost slovenskega finančnega sistema kot ustanova, ki bo upravljala z nedonosnimi terjatvami bank za račun vseh državljanov RS. Bojazen, ki naj bi jo zatrjevali stranski udeleženci, je po mnenju prosilke pretirana, zatrjevana škoda pa ni utemeljena z oprijemljivimi dejstvi, ampak je domnevna izguba konkurenčne prednosti na trgu le zatrjevana. Poleg tega bi morali pogodbeni partnerji organa pričakovati, da bo legitimen nadzor javnosti nad delovanjem državnih subjektov lahko segel tudi na področje, kjer se njihov zasebni interes križa z javnim, saj gre za porabo denarja države. Pooblaščencu je predlagala, da izvede ogled in camera, saj naj bi argumenti organa razkrivali visoko verjetno tendenco organa, da zahtevane podatke na vsak način »zaščiti pred javnostjo« in zahtevala, da odloči o dokumentih, ki so nastali do izdaje odločbe v pritožbenem postopku in ne le do vložitve njene zahteve dne 7. 2. 2014.
Pooblaščenec je dne 8. 5. 2014 organ pozval, da mu v roku 5 dni posreduje dokumente, ki jih je zahtevala prosilka ter pozive stranskim udeležencem in njihove odgovore. Pooblaščenec je organu, na podlagi njegove prošnje z dne 13. 5. 2014 (ker naj bi šlo za obsežno dokumentacijo), s sklepom podaljšal rok do 23. 5. 2014. Dne 26. 5. 2014 je prejel 19 pogodb o zaposlitvi, ki jih je organ sklenil od ustanovitve do 31. 1. 2014 (vendar je bilo iz javno odstopnih podatkov, ki jih je objavil organ sam, očitno, da manjka večje število pogodb), seznam ponudnikov in razrez stroškov. Organ je menil, da je svoje obveznosti na podlagi ZDIJZ izpolnil že s tem, ko je dne 17. 4. 2014 na spletu objavil informacije iz sklenjenih pravnih poslov, ki se nanašajo na donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske in druge intelektualne storitve, in sicer:
- podatek o vrsti posla;
- pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja,
- pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,
- datumu in trajanju posla in
- enaki podatki iz aneksa k pogodbi.
Zahtevanih svetovalnih pogodb Pooblaščencu ni hotel posredovati, ker naj bi bile te zaradi njihove zaupne narave dostopne le na sedežu organa.
Pooblaščenec je dne 12. 6. 2014 organ ponovno pozval, da mu posreduje svetovalne in avtorske pogodbe ter pozive stranskim udeležencem in njihove odgovore. Pozval ga je tudi, da posreduje še manjkajoče pogodbe o zaposlitvi, ker ni poslal vseh. Pooblaščenec je 17. 6. 2014 prejel še 26 pogodb o zaposlitvi in seznam vseh sklenjenih pogodb o zaposlitvi do dne 7. 2. 2014. Organ ni posredoval pogodbe o zaposlitvi, sklenjene s Tjorbjornom Manssonom, in 3. strani pogodbe o zaposlitvi z Boštjanom Gjerkešem. Posredovanju svetovalnih in avtorskih pogodb je organ še naprej izrecno nasprotoval. Do pozivov stranskih udeležencev in njihovih odgovorov se organ ni opredelil niti jih ni posredoval. Pooblaščenec je zaradi namernega neposredovanja zahtevanih svetovalnih in avtorskih pogodb uvedel postopek o prekršku.
Dne 18. 8. 2014 je Pooblaščenec izvedel t. i. ogled in camera, v okviru katerega je pridobil naslednje dokumente, ki jih je na ogledu skupaj z organom identificiral kot svetovalne in avtorske pogodbe oziroma pogodbe za druge intelektualne storitve:
1. Pogodba o razvoju in implementaciji komunikacijske strategije, sklenjene med DUTB in Sintegra LAB z dne 21. 6. 2013;
2. Aneks št. 1 k Pogodbi o razvoju in implementaciji komunikacijske strategije, sklenjene med DUTB in Sintegra LAB z dne 21. 6. 2013, z dne 10. 9. 2013;
3. Pogodba o strateškem svetovanju in podpori na področju komuniciranja, sklenjeni med DUTB in Sintegra LAB z dne 10. 10. 2013;
4. Agreement relating to the provision of consultancy services between Zolfo Cooper and BAMC za obdobje 20. 5. 2013 do 28. 6. 2013 s 3 prilogami;
5. Addendum agreement relating to the provision of consultancy services between Zolfo Cooper and BAMC z dne 3. 12. 2013;
6. Amendment to the addendum agreement relating to the provision of consultancy services between Zolfo Cooper and BAMC z dne 19. 12. 2013;
7. »Engagement agreement« med DUTB in Odvetniki Šelih & partnerji, o.p., d.o.o. z dne 17. oz. 13. 6. 2013;
8. Pogodba o odvetniških storitvah med DUTB in Odvetniško družbo Kavčič, Rogl in Bračun, o.p., d.o.o. z dne 27. 1. 2014;
9. Pogodba o opravljanju odvetniških storitev med DUTB in Odvetniško pisarno Jadek & Pensa d.n.o. – o.p. z dne 28. 1. 2014;
10. Proposal for the recruitment of 8-9 Management positions for BAMC, May 2013;
11. dopis HSBC z dne 27. 11. 2013, naslovljen na DUTB z naslovom »Welcome to your Markets in Financial Instruments Directive (»MiFID«) Documentation Pack;
12. dopis DUTB z dne 17. 12. 2013, naslovljen na HSBC France;
13. Consultancy Agreement med DUTB in Hansahandelshaus GmbH z dne 19. 8. 2013;
14. Consultancy Agreement med DUTB in Hansahandelshaus GmbH z dne 18. 9. 2013,
15. Addendum z dne 3. 2. 2014 to Consultancy Agreement dated September 18th 2013 between Hansahandelshaus GmbH and Druzba za upravljanje terjatev bank, d.d.;
16. Pogodba o izvajanju svetovanja na področju informacijske tehnologije med DUTB in Darjanom Petričem s.p. z dne 3. 2. 2014;
17. Agreement between the BAMC and Quartz+co Regarding phase 1 z LoP;
18. Agreement on provision of services (BAMC in Quartz+Co) z dne 8. 4. 2013;
19. Agreement on provision of services (BAMC in Quartz+Co) z dne 20. 5. 2013 s prilogo;
20. Letter of proposal - Project – Bank asset Management company – Phase 2 (Quartz+Co);
21. Letter of proposal - Project – Bank asset Management company – financial advise and overall project management (Quartz+Co);
22. Letter of proposal - Project – Bank asset Management company – financial advise and overall project management – continuation (Quartz+Co);
23. Letter of proposal – Asset transfer preparation – continuation project (Quartz+Co);
24. Letter of proposal – Asset transfer management and implementation (Quartz+Co);
25. Engagement letter – Case Restructuring and Asset transfer Management (Quartz+Co);
26. Pogodba o opravljanju računovodskih storitev med DUTB in Unija računovodska hiša d.d. z dne 12. oz. 22. 4. 2013;
27. Pogodba o storitvah tolmačenja 01/2014 med organom in Akord Mojca Berce s.p.;
28. Pogodba o naročilu avtorskega dela med organom in Luko Ličarjem z dne 11. 4. 2013 in aneks k tej pogodbi.
Ker je različnih okoliščin izhajalo, da seznam primernih izvajalcev in razrez stroškov, ki ju je organ poslal Pooblaščencu, nista dokumenta, ki ju je zahtevala prosilka, je Pooblaščenec na ogledu in camera preveril tudi morebiten obstoj drugih dokumentov, ki ustrezajo zahtevi prosilke. Organ je dne 22. 8. 2014 po elektronski pošti Pooblaščencu posredoval še 2 dokumenta (IP-stroški 2013.xls in IP-stroški1 1 -20114.xls), ki naj bi predstavljala razrez stroškov, ki ga je zahtevala prosilka.
Pooblaščenec je v postopek pozval vseh 12 strank z interesom (Sintegra Lab d.o.o., Zolfo Cooper, Odvetniki Šelih & partnerji, o.p., d.o.o., Odvetniška družba Kavčič, Rogl in Bračun, o.p., d.o.o., Odvetniška pisarna Jadek & Pensa d.n.o. – o.p., Pedersen & Partners, HSBC France, Hansahandelshaus GmbH, Darjan Petrič s.p., Quartz+Co, Unija računovodska hiša d.d. in Akord Mojca Berce s.p.) in prejel pravočasne odgovore od devetih.
Sintegra lab d.o.o. je v odgovoru z dne 9. 9. 2014 navedla, da bi bil z razkritjem zahtevanih Pogodbe o razvoju in implementaciji komunikacijske strategije z dne 21. 6. 2013, Aneksa št. 1 k tej pogodbi in Pogodbe o strateškem svetovanju in podpori na področju komuniciranja z dne 10. 10. 2013 močno omejen manevrski prostor družbe za uspešna pogajanja in sklenitev novih poslov, nastalo pa bi tudi tveganje, da bi stranke družbe zahtevale spremembe pogojev sodelovanja. Zaradi narave dejavnosti družbe ta sklepa večletne pogodbe in ima z nekaterimi strankami dogovorjene posebne pogoje sodelovanja. Razkritje podatkov bi zagotovo spremenilo te pogoje, kar bi družbi povzročilo nepopravljivo finančno in strokovno škodo ter omajalo ugled družbe v slovenskem prostoru. Družba je finančno škodo ocenila na 25.000 evrov na letni ravni.
Stranka z interesom Odvetniki Šelih & partnerji, o.p., d.o.o., je v odgovoru z dne 28. 8. 2014 navedla, da »Engagement agreement« med DUTB in Odvetniki Šelih & partnerji, o.p., d.o.o. z dne 17. oz. 13. 6. 2013 predstavlja poslovno skrivnost družbe, vendar za potrebe tega postopka dovoljuje razkritje njegove vsebine, z izjemo določbe III. člena v delu, ki se nanaša na urne postavke in popuste. Razkritje teh podatkov bi odvetniško družbo postavilo v slabši konkurenčni položaj v primerjavi s konkurenčnimi odvetniškimi družbami in samostojnimi odvetniki na slovenskem trgu, posledično pa bi ji nastala škoda v obliki izgubljenega dobička. Poudarila je, da razkritje teh podatkov tudi ne bi prispevalo k transparentnosti porabe javnih sredstev, saj gre zgolj za urne postavke, medtem ko je vrednost dejansko opravljenih storitev že javno objavljena in bo tudi v prihodnosti.
Odvetniška družba Kavčič, Rogl in Bračun, o.p., d.o.o. je v odgovoru z dne 1. 9. 2014 navedla, da je organ podatke, ki jih ZDIJZ določa za javne, že objavil na svojih spletnih straneh in so podatki iz zahtevane pogodbe o odvetniških storitvah prosilki že dostopni, njena zahteva in pritožba pa neutemeljeni. Sklicevala se je na obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju (1. odst. 29. člena ZGD-1), ki ga je utemeljevala s priloženim Sklepom o določitvi poslovne skrivnosti z dne 3. 1. 2011 in 8. členom same zahtevane pogodbe. Navedla je, da bi z razkritjem zahtevane pogodbe družbi nastala nepopravljiva, občutna in trajna poslovna škoda, zaradi vpliva na ceno storitev in izgube zaupanja strank družbe. Razkritje naj bi vplivalo na ugled družbe zaradi dejstva, a dostop zahteva novinarka znane časopisne hiše, kar pomeni večjo medijsko odmevnost in praktično neomejen doseg informacij s strani potencialnih pogodbenih partnerjev.
Odvetniška pisarna Jadek & Pensa d.n.o. – o.p. je v odgovoru z dne 1. 9. 2014 navedla, da je zahtevana pogodba o opravljanju odvetniških storitev predmet odvetniške poklicne tajnosti, pri čemer se je sklicevala na 6. člen ZOdv in 60. člen tega zakona v povezavi s 77.b členom Statuta Odvetniške zbornice Slovenije ter na 51. in 52. člen Odvetniške poklicne etike. Navedla je, da bi razkritje predmeta odvetniške storitve lahko pomenilo razkritje načrtovanih dejanj odvetnikove stranke (organa), kar bi lahko ogrozilo zakonite interese odvetnikove stranke (organa), zato ne sme dovoliti ali drugače omogočiti razkritja vsebine zahtevane pogodbe. Navedla je, da je na podlagi 8. člena ZOdv preiskava odvetniške pisarne dovoljena le izjemoma na podlagi odredbe pristojnega sodišča, pri čemer ni seznanjena s tem, da bi bila taka odredba izdana. Nadalje je navedla, da pogodba predstavlja njeno poslovno skrivnost po 2. odst. 39. člena ZGD-1, saj bi razkritje strukture cen razkrilo način kalkulacije cen in organizacijo poslovanja odvetniške pisarne, kar pa je del njenega 'know-howa' oziroma njene konkurenčne zmogljivosti. Posledično gre za aktualne t. i. strateške informacije, katerih izmenjava med konkurenti bi lahko pomenila tudi prepovedano izmenjavo informacij po 1. odst. 6. člena ZPOmK-1. Če bi stranska udeleženka dovolila objavo informacij o aktualnih cenovnih postavkah svojih storitev v časnikih, ki so med najbolj branimi v Sloveniji, bi bila izpostavljena globi v višini do 10 % njenega letnega prometa (po 1. odst. 73. člena ZPOmK-1), zaradi dovolitve izmenjave informacij na upoštevnem trgu opravljanja odvetniških storitev v Sloveniji. Pri tem se je sklicevala na Smernice o uporabi člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije za sporazume o horizontalnem sodelovanju (2011/C 11/01). Navedla je tudi, da zahtevana pogodba ne predstavlja informacije javnega značaja, ker ne izvira iz delovnega področja organa, ker organ informacij, ki so vsebovane v pogodbi, ni pridobil pri opravljanju svoje funkcije, oziroma te niso nastale v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma dejavnosti organa. Ob sklicevanju na sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 498/2007 in sodbo Upravnega sodišča RS I U 269/2010 je navedla, da je pojmovno nemogoče, da bi zahtevana pogodba vsebovala informacije, ki kažejo na dejstvo ali okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog organa, ker je pogodba o opravljanju odvetniških storitev pravna podlaga za opravljanje odvetniških storitev. Tega tudi prosilka ni konkretizirala, Pooblaščenec, organ in stranska udeleženka pa niso dolžni nadomestiti manjkajočih navedb prosilke glede tega, katero informacijo javnega značaja je zahtevala.
Stranka z interesom Pedersen in Partnerji, d.o.o. se je v odgovoru z dne 1. 9. 2014 sklicevala na poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju (2. odst. 39. člena ZGD-1) in v zahtevanem dokumentu z rumeno jasno označila, glede katerih podatkov v dokumentu meni, da bi ji nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Navedla je, da je iskanje vodstvenih kadrov zelo ozka tržna niša, ker na slovenskem trgu primerljive storitve ponuja manj kot 5 konkurentov. Da bi razkritje zahtevane pogodbe (pogojev poslovanja) resno in nepopravljivo ogrozilo poslovanje slovenske podružnice sicer mednarodnega podjetja, je utemeljevala s trditvijo, da bi ji bil odvzet manevrski prostor za uspešna pogajanja in sklenitev novih poslov, nastalo pa bi tudi tveganje, da bi stranke družbe zahtevale spremembe pogojev sodelovanja. Družba sklepa tudi večletne pogodbe in ima z nekaterimi strankami dogovorjene posebne pogoje sodelovanja. Razkritje podatkov bi zagotovo spremenilo te pogoje, kar bi družbi povzročilo nepopravljivo finančno in strokovno škodo ter omajalo ugled družbe v slovenskem prostoru in širši regiji. Finančno škodo, ki bi z razkritjem zahtevane pogodbe nastala podjetju Pedersen in Partnerji d.o.o., je ocenila na 250.000 evrov na letni ravni. Škodo, ki bi nastala ostalim podružničnim podjetjem skupine Pedersen & Partners, ki bi priglasila izvedbo storitev na področju RS pa bi lahko po oceni stranskega udeleženca presegla 500.000 evrov na letni ravni.
Stranka z interesom HSBC je v odgovoru z dne 1. 9. 2014 navedla, da zahtevana dopisa predstavljata pogodbeno dokumentacijo, ki se nanaša na stranko družbe, in sta zato zaupna. Kot francoska družba se je sklicevala na francosko zakonodajo, ki ji ne daje pooblastil za razkritje zaupnih podatkov tretjim (French Monetary and Financial Code, art. L.511-33) in ki ji prepoveduje, da bi organom tuje države za namene upravnega ali sodnega postopka v tujini posredovala kakršnokoli dokumentacijo (French Act N˚68-678 dated 26 July 1968). Kršitev citiranih predpisov bi pomenila kaznivo dejanje in s tem škodo družbi, zato ne dovoli razkritja.
Stranka z interesom Hansahandelshaus GmbH je v odgovoru, ki ga je Pooblaščenec prejel 5. 9. 2014, navedla, da zahtevana pogodba v celoti predstavlja poslovno skrivnost družbe po 2. odst. 39. člena ZGD-1. Za opravljanje storitev, ki jih zagotavlja družba, so potrebna posebna znanja in izkušnje, pridobljene v letih delovanja na tem področju, pri čemer je na evropskem, in zlasti slovenskem trgu, malo ponudnikov teh storitev. Da bi razkritje zahtevane pogodbe resno in nepopravljivo ogrozilo poslovanje družbe, je utemeljevala s trditvijo, da bi ji bil odvzet manevrski prostor za uspešna pogajanja in sklenitev novih poslov, nastalo pa bi tudi tveganje, da bi stranke družbe zahtevale spremembe pogojev sodelovanja. Pogodba vsebuje določbe o ravni zagotavljanja storitev in ureja razmerja med strankama, kar vse vpliva na pogodbeno ceno, ki je bila dogovorjena v dolgotrajnih pogajanjih, in predstavlja konkurenčno prednost družbe. Družba izrecno ni želela finančno ovrednotiti škode, ki bi ji nastala z razkritjem, ker že podatke, na podlagi katerih bi podala oceno, smatra za svojo poslovno skrivnost, ki bi jo bila pripravljena razkriti Pooblaščencu, ne pa tudi strankam tega postopka.
Darjan Petrič s.p. je v svojem odgovoru z dne 2. 9. 2014 navedel, da stranske udeležbe ne priglaša in razkritju zahtevane pogodbe ne nasprotuje, ker razkritje zanj ne predstavlja nobenega tveganja poslovne škode.
Unija računovodska hiša d.d., ki jo zastopa Odvetniška družba Krapenc in odvetniki, se je v odgovoru z dne 27. 8. 2014 sklicevala na izjemo poslovne skrivnosti po subjektivnem in objektivnem kriteriju (1. in 2. odst. 39. člena ZGD-1). Izpolnjenost subjektivnega kriterija je oprla na 10. člen zahtevane pogodbe o opravljanju računovodskih storitev. Objektivni kriterij je utemeljevala s tem, da je predvsem iz dela zahtevane pogodbe o cenah razviden poslovni odnos med družbo in organom, razkritje pa bi škodovalo interesom in ugledu družbe. Finančni podatki, na podlagi katerih lahko konkurenti izračunajo še druge pomembne podatke o poslovanju družbe, predstavljajo bistveno podjetniško sredstvo družbe v konkurenčni tekmi na trgu in njihovo razkritje lahko škoduje konkurenčnemu položaju družbe na trgu izvajalcev računovodskih storitev. Navedla je, da tudi javni interes na razkritju ne obstaja, ker iz pogodbe ni razvidna poraba javnih sredstev. Sklicevala se je na sodbo Upravnega sodišča št. U I 1992/2010 z dne 28. 8. 2011 in kot dokaz predlagala zaslišanje Miroslava Pikovnika, predsednika upravnega odbora družbe, ki naj izpove več o občutni škodi, ki bi družbi nastala v primeru razkritja zahtevane pogodbe. Prosilki je očitala, da je njena zahteva nezakonita, ker je nesorazmerna glede na cilj, ki ga zasleduje institut informacij javnega značaja. Ta je bil po mnenju družbe izpolnjen že s tem, ko je organ na svoji spletni strani objavil celotni znesek, ki ga je organ v letu 2013 plačal stranskemu udeležencu za storitve, opravljene na podlagi zahtevane pogodbe. Predložil je tudi izpis s spletne strani organa, iz katerega izhaja celoten plačani znesek v letu 2013, datum sklenitve in trajanje pogodbe, storitve po pogodbi (računovodske storitve in obračun plač) in razlogi za izbor (reference, velikost podjetja, varnost arhiviranja, konkurenčne cene, fleksibilnost pri zagotavljanju virov, kakovostna ponudba in odzivnost).
Zolfo Cooper, Quartz+Co in Akord Mojca Berce s.p. se v postavljenem roku, kljub pravilno vročenim pozivom, nanje niso odzvali.
K Sklepu:
Pritožba je delno dovoljena.
Prosilka je v pritožbi svoj zahtevek z dne 7. 2. 2014 razširila in zahtevala, da Pooblaščenec odloči o dokumentih, ki so nastali do izdaje odločbe v pritožbenem postopku, in ne le o tistih, ki so nastali do vložitve njene zahteve dne 7. 2. 2014. Pritožba prosilke je delu, ki se nanaša na dokumente, nastale v obdobju od 7. 2. 2014 do izdaje odločbe v pritožbenem postopku, nedovoljena. V skladu s 1. odst. 133. člena ZUP lahko stranka postavljeni zahtevek razširi ali spremeni le do izdaje odločbe na prvi stopnji. Pravica prosilke razširiti zahtevek z dne 7. 2. 2014 je z izdajo izpodbijane odločbe organa torej prenehala z dne 6. 3. 2014, pritožba pa ni dovoljena, če o zahtevku ni bilo najprej odločeno na prvi stopnji. Ker tega dela prosilkine pritožbe ni zavrgel že organ, jo je moral v skladu s 1. odst. 246. člena ZUP zavreči Pooblaščenec, kot to izhaja iz 1. tč izreka tega sklepa.
K odločbi:
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec je prosilkino pritožbo v preostalih delih kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo in kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilka izpodbija in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da je organ nedvomno zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ, ker je oseba javnega prava, do česar pa se organ na prvi stopnji niti ni izrecno opredelil. ZDIJZ v 1. členu določa, da so organi zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Glede na to, da ZDIJZ ne določa kriterijev za opredelitev pojma osebe javnega prava sta teorija in predvsem sodna praksa razvili jasne kriterije, po katerih se presoja, ali je določen subjekt oseba javnega ali zasebnega prava (npr. sodbe Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 638/2008 z dne 20. 5. 2009, št. II U 65/2009 z dne 8. 6. 2011 in št. I Up 1126/2006-2 z dne 12. 9. 2007 ter sodbe Upravnega sodišča RS št. 167/2006-16 z dne 11. 5. 2006, sodba št. I U 1821/2009 z dne 24. 11. 2010 in št. III U 523/2010 z dne 23. 5. 2011). Razvrstitev je odvisna od celote značilnosti in razmerij pravnega subjekta, pri čemer pravnoorganizacijska oblika (npr. delniška družba) še zdaleč ni edini (predvsem pa ne odločujoči) element za presojo. Iz citiranih sodb izhaja, da so temeljni elementi, pomembni za identifikacijo oseb javnega prava: 1. način ustanovitve (javnopravni akt), 2. namen delovanja (zasledovanje javnih ciljev), 3. izvajanje javnih nalog (v javnem interesu), 4. odgovornost za obveznosti (s strani države in državi), 5. prevladujoča vloga države v organih upravljanja (ne le kot delničarke, ampak tudi kot oblastnega organa), 6. narava funkcij oziroma delovanja (javnopravna narava) in 7. način financiranja (javna sredstva).
Organ je bil ustanovljen z javnopravnim aktom, t. j. Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Ur. l. RS, št. 105/12, 63/13 - ZS-K in 23/14 - ZDIJZ-C; v nadaljevanju: ZUKSB) s ciljem izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti bank zaradi ohranitve stabilnosti finančnega sistema v Republiki Sloveniji na način, da se zagotovi gospodarna uporaba javnih sredstev in povrnitev proračunskih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah in ugotavljanje odgovornosti za nastanek kreditov in naložb, ki se vodijo kot slabitve v bilancah bank, deležnih ukrepov po tem zakonu (3. člen ZUKSB). Za vse obveznosti organa, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti na podlagi tega zakona, subsidiarno odgovarja Republika Slovenija (2. odst. 4. člena ZUKSB). Statut organa sprejme Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva, ki ga pripravi po posvetovanju z Banko Slovenije (5. odst. 4. člena ZUKSB). V skladu z določbo šestega odstavka 4. člena ZUKSB statut vključuje tudi določbe o organizaciji organa, zastopanju, delovanju, kadrih, izbiri predsednika upravnega odbora ter nadomestilu za stroške delovanja organa iz namenskega premoženja Sklada za stabilnost bank (v nadaljevanju: SSB), ki ga organ oblikuje kot namensko premoženje in se uporabi izključno za financiranje ukrepov na podlagi tega zakona ter kritje izgub iz tega naslova (1. odst. 10. člena ZUKSB). Naloge in pristojnosti skupščine organa izvršuje Vlada RS kot edini delničar (7. člen ZUKSB). Štiri od sedmih članov upravnega odbora imenuje in razrešuje Vlada RS na predlog ministrstva, pristojnega za finance in gospodarstvo (1. in 2. odst. 8. člena ZUKSB), o imenovanju preostalih treh članov pa, v skladu s 4. točko 11. člena Statuta organa, odloča skupščina (torej Republika Slovenija, kot edini delničar, katere naloge in pristojnosti prav tako izvršuje Vlada RS). Člani upravnega odbora so zavezanci za prijavo premoženjskega stanja in sprememb tega stanja, skladno z zakonom, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, nadzor v zvezi s tem pa opravlja Komisija za preprečevanje korupcije RS (9. člen ZUKSB). V skladu s 37. členom Statuta upravni odbor imenuje pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto, ki je pristojen za sodelovanje z Informacijskim pooblaščencem (4. alineja). Vlada lahko s podzakonskim aktom po posvetovanju z Banko Slovenije določi smernice delovanja organa (18. odst. 11. člena ZUKSB). Organ je dolžan enkrat letno poročati državnemu zboru o lastnem poslovanju in poslovanju SSB v preteklem letu (15. člen ZUKSB), po koncu koledarskega leta pa pripravi poslovno poročilo, ki ga posreduje ministrstvu, pristojnemu za finance (1. odst. 16. člena ZUKSB). Poslovno poročilo organa je celo priloga predloga zaključnega računa proračuna Republike Slovenije (1. odst. 16. člena ZUKSB). Nadomestila za stroške organa v zvezi z izvajanjem dejavnosti na podlagi ZUKSB se krijejo z nadomestilom iz namenskega premoženja SSB in iz proračuna RS v obsegu, v katerem presegajo nadomestilo iz namenskega premoženja SSB in se da ta presežek razumno obrazložiti (18. člen ZUKSB). Na podlagi 19. člena ZUKSB nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito rabo sredstev organa opravlja Računsko sodišče RS vsako leto.
Vse citirane določbe ZUKSB, ob ustaljeni sodni praksi, jasno povedo, da je organ, ne glede na to, da je organiziran kot delniška družba (četudi (ali zlasti, ker) je njen edini delničar RS), pravna oseba javnega prava. Pri organu je izpolnjenih vseh sedem kriterijev za opredelitev javnopravnega subjekta in zgolj dejstvo, da je država organ ustanovila v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe, nikakor ne more prevladati nad vsemi ostalimi, javnopravnimi, elementi, ki očitno dokazujejo, da je organ pravna oseba javnega prava in s tem zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v celoti, že od ustanovitve organa dalje. Organ ni nič drugačen kot npr. Slovenska odškodninska družba d.d. in Kapitalska družba d.d., ki ju je Vrhovno sodišče RS že »prepoznalo« kot javnopravna subjekta, zavezanca za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZSIJZ (sodbi št. 1126/2006-2 z dne 12. 9. 2007 (SOD d.d.) in X Ips 638/2008 z dne 20. 5. 2009 (KAD d.d.).
Pooblaščenec je nadalje v pritožbenem postopku ugotovil, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti (7. tč. 2. odst. 237. člena ZUP), saj je organ le pavšalno navedel, da svetovalne pogodbe predstavljajo izjemo poslovne skrivnosti po 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ, ni pa se konkretno opredelil, do posamezne pogodbe in do posameznih navedb stranskih udeležencev, ki naj bi jih pozval v postopek. Iz izpodbijane odločbe tudi ni razvidno, katere stranske udeležence je organ sploh pritegnil v postopek in kakšne so bile navedbe stranskih udeležencev glede posameznega dokumenta, ki se nanaša na posameznega stranskega udeleženca. Na prvi stopnji so bila zato tudi zmotno ugotovljena dejstva, da vse svetovalne pogodbe, opredeljene v 1.1. tč. izreka te odločbe, v celoti predstavljajo izjemo poslovne skrivnosti, organ pa tudi ni ugotavljal, ali so morebiti izpolnjeni pogoji za razkritje celotnih ali delov pogodb na podlagi 2. ali 3. odst. 6. člena ZDIJZ in ali je prosilki v skladu s 7. členom ZDIJZ treba omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Organ se je skliceval tudi na to, da je podatke iz pogodb z zunanjimi izvajalci objavil na svoji spletni strani, vendar tam dejansko ni objavil celotnih pogodb, ki jih je zahtevala prosilka, zato je tudi napačno uporabil določbo 5. odst. 6. člena ZDIJZ. Enako velja za seznam primernih izvajalcev, glede katerega je organ navedel, da je bila prosilka z njimi seznanjena na novinarski konferenci in naj bi bil objavljen na spletni strani – tam je objavljen le seznam izbranih ponudnikov, ne pa tudi seznam vseh primernih izvajalcev, ki ga je zahtevala prosilka. Izrek izpodbijane odločbe je v nasprotju z obrazložitvijo tudi v delu, ki se nanaša na razrez obratovalnih stroškov – z izrekom je organ prosilki ugodil, v obrazložitvi pa je najprej navedel, da dokument obstaja, v nadaljevanju pa, da te stroške lahko šele dodatno razdela in prosilki omogoči vpogled.
Zaradi vsega navedenega je Pooblaščenec, na podlagi 1. odst. 251. člena ZUP, postopek dopolnil in odpravil omenjene pomanjkljivosti. Pridobil je 39 dokumentov, ki ustrezajo prosilkini zahtevi z dne 7. 2. 2014, in v postopek pritegnil 13 strank z interesom. Na podlagi vpogleda v pogodbe je ugotovil, da je treba zadevo rešiti drugače kot jo je na prvi stopnji rešil organ, zato je na podlagi 2. odst. 251. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1.1. in 1.3. tč. izreka te odločbe. Glede dveh dokumentov je ugotovil, da bo postopek hitreje in bolj ekonomično rešil organ prve stopnje, zato je v tem delu, na podlagi 3. odst. 251. člena ZUP, zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot to izhaja iz 1.2. tč. izreka te odločbe.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Z vsemi dokumenti, ki so našteti v 1.1. in 1.2. točki izreka te odločbe in jih je zahtevala prosilka, organ nedvomno razpolaga, vsi se nahajajo v papirni (fizični, materializirani) obliki ter sodijo v delovno področje organa.
ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). Informacije javnega značaja so prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam na podlagi njihove zahteve (t. i. načelo prostega dostopa po 5. členu ZDIJZ). Iz citiranih pravnih podlag in ustaljene prakse Pooblaščenca, Upravnega in Vrhovnega sodišča RS, izhaja dvoje: 1. v postopku za dostop do informacij javnega značaja poseben pravni interes ni potreben in 2. prosilec je lahko kdorkoli, rezultat odločitve (dovolitev oz. omejitev dostopa do informacij javnega značaja) pa mora biti za vse prosilce enak (v teoriji in praksi t. i. erga omnes učinek). Zato so vse navedbe stranskih udeležencev, ki se nanašajo na dejstvo, da je prosilka novinarka, povsem irelevantne.
O izjemi od prostega dostopa po 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost)
Pooblaščenec je v nadaljevanju za vsakega od 39 dokumentov, navedenih v 1. do 39. alineji 1.1. tč. izreka te odločbe, posebej presojal, ali so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme poslovne skrivnosti po 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ, in če so, ali je ne glede na to treba prosilki dovoliti dostop do teh dokumentov na podlagi 3. odst. 6. člena ZDIJZ.
Določba 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US in 82/13; v nadaljevanju: ZGD-1) v 1. odst. 39. člena določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost (t. i. subjektivni kriterij). Ne glede na to, ali so podatki določeni s sklepi iz prvega odstavka, se v skladu z 2. odst. 39. člena ZGD-1 za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t. i. objektivni kriterij). Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Po izrecni določbi 3. odst. 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, je torej odvisno od družbe. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam pa je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala.
Ob izkazanem subjektivnem kriteriju poslovne skrivnosti ni potrebe po ugotavljanju, ali je podan tudi objektivni kriterij poslovne skrivnosti, je pa treba preveriti, ali v konkretnem primeru pridejo v poštev določbe 3. odst. 39. člena ZGD-1, po katerem se kot poslovna skrivnost ne morejo označiti tisti podatki, ki so po zakonu javni. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Navedena določba velja tako v primeru subjektivnega kriterija, kot tudi objektivnega kriterija.
Po ustaljeni praksi Pooblaščenca (na primer odločbi Pooblaščenca št. 090-10/2014/6, z dne 5. 3. 2014, in št. 090-28/2011/17, z dne 4. 9. 2013) in Upravnega sodišča RS (na primer sodbi opr. št. U 32/2008-25, z dne 8. 10. 2008, in opr. št. U 284/2008-35, z dne 27. 5. 2009) je dokazno breme za izpolnjenost subjektivnega ali objektivnega kriterija na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Organ obstoja lastne poslovne skrivnosti v zvezi z zahtevanimi dokumenti ni z ničimer izkazal, ampak je obstoj te izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja le zatrjeval in citiral določbe 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ in 39. člena ZGD-1.
Ne glede na določbe 1. odst. 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije na podlagi 3. odst. tega člena dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, razen v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Ne glede na to, da organ ni neposredni proračunski uporabnik, pa iz njegove javnopravne narave in predvsem nalog, za izpolnjevanje katerih je bil ustanovljen z ZUKSB, nedvomno jasno izhaja, da razpolaga z javnimi sredstvi in zato posledično vsaka njegova poraba predstavlja porabo javnih sredstev. Organ je namreč z zakonom ustanovljena sui generis delniška družba, ki izpolnjuje vse elemente javnopravnega subjekta (kot pojasnjeno že zgoraj), dejansko pa njen osnovni kapital in sredstva, s katerimi razpolaga, skoraj v celoti predstavljajo obveznice s poroštvom Republike Slovenije. Namenski prihodki organa, ki se vodijo za SSB, so v skladu z 2. odst. 10. člena ZUKSB:
- povračila bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu in njihovih lastnikov, v skladu s pogodbo teh bank z organom,
- prihodki iz naložb SSB,
- prihodki iz prodaje kapitalskih naložb države v bankah, ki so deležne ukrepov po tem zakonu,
- premoženje, ki ga organ pridobi v stečajnih postopkih zoper dolžnike bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu,
- poplačila iz stečajne mase kreditojemalcev bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu,
- sredstva iz naslova povrnitve škode ali protipravno pridobljene premoženjske koristi, pravnomočno ugotovljene v sodnih postopkih zoper oškodovalce in storilce kaznivih dejanj zoper banke, ki so deležne ukrepov po tem zakonu in
- drugi viri.
Iz strukture SSB, s katerim gospodari organ in iz katerega si krije tudi stroške za lastno delovanje, jasno izhaja, da organ upravlja javna sredstva. Prav za upravljanje in plemenitenje teh sredstev je bil organ tudi ustanovljen - cilj ustanovitve organa in SSB je namreč izvajanje ukrepov po ZUKSB med drugim na način, da se zagotovi gospodarna raba javnih sredstev, povrnitev proračunskih sredstev in zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah (2. odst. 3. člena ZUKSB). Poleg tega si organ stroške za lastno delovanje podredno (če je sredstev SSB premalo) krije neposredno iz proračuna RS. Pooblaščenec je pri ugotovitvi, da gre za javna sredstva, upošteval še naslednja dejstva:
- država se za financiranje ukrepov, ki jih izvaja organ, lahko dodatno zadolži in poveča osnovni kapital organa (14. člen ZUKSB);
- država izdaja poroštva za prevzete obveznosti organa z diskrecijsko pravico RS; poroštva se lahko izdajo za vse ali le del obveznosti organa (1. in 2. odst. 22. člena ZUKSB) oziroma subsidiarno odgovarja za vse obveznosti organa, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti na podlagi ZUKSB (2. odst. 4. člena ZUKSB);
- poslovno poročilo organa je priloga predloga zaključnega računa proračuna RS (1. odst. 16. člena ZUKSB);
- nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito rabo sredstev organa opravlja Računsko sodišče RS (19. člen ZUKSB).
Organ, ki sicer izpolnjuje vse kriterije kot naročnik po Zakonu o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 12/13-UPB5 in 19/14; v nadaljevanju: ZJN-1) , je zavezan ravnati po tem zakonu - postopka javnega naročanja mu v skladu z 18. členom ZJN-2 ni treba izvesti le za storitve finančnega svetovanja glede izdaje, prodaje, nakupa ali prenosa lastnih vrednostnih papirjev . A contrario mora organ ZJN-2 uporabiti za naročilo izvajanja ali izvedbe ene ali več storitev, če so izpolnjeni pogoji po tem zakonu. ZJN-2 v 22. členu določa, da mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, štejejo za poslovno skrivnost (1. odstavek); ne glede na to so javni podatki o količini iz specifikacije, ceni na enoto, vrednosti posamezne postavke in skupni vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril (2. odstavek). Celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu je po datumu oddaje naročila javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti, pred tem datumom pa določbe zakona, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja, ne veljajo (6. odst. 22. člena ZJN-2). Prosilka je zahtevala dostop do že sklenjenih pogodb z zunanjimi izvajalci, zato je datum oddaje naročila v zvezi s posamezno pogodbo nedvomno že mimo.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da organ ni izkazal obstoja poslovne skrivnosti glede pogodb, sklenjenih z zunanjimi izvajalci, ki so gospodarske družbe oziroma samostojni podjetniki posamezniki (pogodbe navedene v 1. do vključno 26. alineji 1.1. tč. izreka te odločbe), je glede teh pogodb v nadaljevanju presojal, ali so izpolnjeni kriteriji za obstoj poslovne skrivnosti gospodarskih družb oziroma samostojnih podjetnikov posameznikov, ki so drugopogodbene stranke.
Ker je glede avtorske pogodbe in aneksa k tej pogodbi (27. in 28. alineja 1.1. tč. izreka te odločbe) ter glede pogodb o zaposlitvi (29. do 38. alineja 1.1. tč. izreka) Pooblaščenec ugotovil, da organ ni izkazal obstoja lastne poslovne skrivnosti na teh dokumentih in da v zvezi s temi dokumenti ni poslovnih subjektov, ki bi lahko imeli poslovno skrivnost po ZGD-1 (pogodbe so namreč sklenjene le s posamezniki in ne z gospodarskimi družbami ali samostojnimi podjetniki posamezniki), je v nadaljevanju presojal le še morebiten obstoj drugih izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena ZDIJZ.
K 1., 2. in 3. alineji 1.1. tč. izreka te odločbe
V zvezi s Pogodbo o razvoju in implementaciji komunikacijske strategije z dne 21. 6. 2013, Aneksom št. 1 z dne 10. 9. 2013 k tej pogodbi in Pogodbo o strateškem svetovanju in podpori na področju komuniciranja z dne 10. 10. 2013, vse sklenjene med organom in Sintegra lab d.o.o., se je stranska udeleženka sicer sklicevala na poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, vendar je izpolnjenost tega kriterija utemeljevala s tveganjem za nastanek škode. Pooblaščenec se je z vpogledom v zahtevano pogodbo prepričal, da vsaka od zahtevanih pogodb v I. tč. 4. člena določa »Podatki iz te pogodbe /…/ se štejejo za poslovno skrivnost, razen podatkov, ki v skladu z veljavnimi predpisi štejejo za javne«. V pogodbah je tudi zapisano, da sta stranki glede podrobnejšega načina varovanja zaupnih podatkov sklenili posebno pogodbo o nerazkritju informacij (točka V. 4. člena vsake od pogodb). Subjektivni kriterij je glede obeh pogodb in posledično aneksa izkazan, ker je volja stranskega udeleženca Sintegra lab d.o.o., da pogodba šteje za poslovno skrivnost, jasno in nedvoumno izražena v sami pogodbi. Zato Pooblaščencu škodnega testa ni bilo treba izvajati.
Ne glede na to, da je obstoj poslovne skrivnosti izkazan, pa deli vsake od pogodb in aneksa pomenijo podatke o porabi javnih sredstev in sicer deli o:
- dogovorjeni ceni oziroma dodatnih plačilih (alineje a., b. in e. V. tč. 3. člena Pogodbe o razvoju in implementaciji komunikacijske strategije z dne 21. 6. 2013 in Pogodbe o strateškem svetovanju in podpori na področju komuniciranja z dne 10. 10. 2013);
- deli o zagotovitvi delovnih prostorov in sredstev (IV. tč. 3. člena Pogodbe o razvoju in implementaciji komunikacijske strategije z dne 21. 6. 2013 in Pogodbe o strateškem svetovanju in podpori na področju komuniciranja z dne 10. 10. 2013);
- čas trajanja in veljavnosti pogodbe (I. in II. tč. 6. člena Pogodbe o razvoju in implementaciji komunikacijske strategije z dne 21. 6. 2013 ter I. in II. tč. drugega 6. člena Pogodbe o strateškem svetovanju in podpori na področju komuniciranja z dne 10. 10. 2013, 2. člen Aneksa št. 1 z dne 10. 9. 2013 k prvi pogodbi ter datum podpisa vsakega od treh dokumentov);
- predmetu pogodbe in storitvah, ki se po njej zagotavljajo (deli točk I. do VI. 2. člena Pogodbe o razvoju in implementaciji komunikacijske strategije z dne 21. 6. 2013 in Pogodbe o strateškem svetovanju in podpori na področju komuniciranja z dne 10. 10. 2013.
K 4., 5. in 6. alineji 1.1. tč. izreka te odločbe
Zolfo Cooper ni prijavil stranske udeležbe. Pooblaščenec je zato po uradni dolžnosti pregledal zahtevane tri dokumente (Agreement relating to the provision of consultancy services between Zolfo Cooper and BAMC za obdobje 20. 5. 2013 do 28. 6. 2013 s 3 prilogami, Addendum agreement relating to the provision of consultancy services between Zolfo Cooper and BAMC z dne 3. 12. 2013 in Amendment to the addendum agreement relating to the provision of consultancy services between Zolfo Cooper and BAMC z dne 19. 12. 2013) in ugotovil, da v zvezi z njimi niso izpolnjeni kriteriji za obstoj izjem od prostega dostopa. Po ustaljeni sodni praksi je poslovni subjekt sam tisti, ki mora skrbeti za varstvo lastnih poslovnih skrivnosti – glede na to, da je bil Zolfo Cooper pravilno pozvan v postopek in se na poziv ni odzval, očitno nima nobenega interesa, da bi nasprotoval razkritju zahtevanih treh dokumentov. Poleg tega na dokumentih ni nobenih oznak, ki bi nakazovale na njihovo zaupnost, niti ne vsebujejo določb o zaupnosti same pogodbe (»agreement«), dodatka (»addendum«) in dopolnila (»amendment«).
K 7. alineji 1.1. tč. izreka te odločbe
Stranska udeleženka Odvetniki Šelih & partnerji, o.p., d.o.o. se je sklicevala na izjemo poslovne skrivnosti le glede III. člena zahtevanega dokumenta (»Engagement agreement« med DUTB in Odvetniki Šelih & partnerji, o.p., d.o.o. z dne 17. oz. 13. 6. 2013) in le v delih, ki se nanašajo na urne postavke in dogovorjene popuste. Stranska udeleženka ni zatrjevala obstoja poslovne skrivnosti na podlagi izpolnjenosti subjektivnega kriterija, niti tega ni izkazala. Prav tako je glede zatrjevane poslovne skrivnosti v delih, ki se nanašajo na urne postavke in dogovorjene popuste, zgolj zatrjevala in se sklicevala na to, da razkritje ne bi prispevalo k transparentnosti porabe javnih sredstev, ker so javno objavljeni že podatki o skupnem znesku izplačil, ki jih je prejela stranska udeleženka. Vsekakor tudi skupno izplačilo pogodbenemu partnerju predstavlja podatek o porabi javnih sredstev, kar pa ne pomeni, da pogodbena cena kot je bila dogovorjena glede na uro porabljenega dela, ne predstavlja podatka o porabi javnih sredstev - ne glede na količino dejansko opravljenih ur, je podatek o tem, koliko je organ pripravljen plačati zunanjemu svetovalcu iz javnih sredstev za njegove storitve na uro opravljenega dela, bistven. Kaže namreč na gospodarnost ali razsipnost organa, ki upravlja javna sredstva. Pogodba gotovo ne bi bila sklenjena, če organ ne bi bil pripravljen plačati zneskov, ki bi mu jih za uro dela zaračunala stranska udeleženka. Na drugi strani pa določbe točke b) in c) III. člena pogodbe o dogovorjenih popustih kažejo na poslovno taktiko stranske udeleženke in ji je glede tega dela pogodbe treba priznati pravico do varstva te konkurenčne prednosti, ki jo ima na trgu, in zavrniti dostop.
K 8. alineji 1.1. tč. izreka te odločbe
Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 3. 1. 2011, ki ga je v pritožbenem postopku predložila Stranska udeleženka Odvetniška družba Kavčič, Rogl in Bračun, o.p., d.o.o., določa, da vse pogodbe, ki jih odvetniška družba sklene z naročniki za opravljanje odvetniških storitev, šteje kot svojo poslovno skrivnost. Že s tem, pred sklenitvijo zahtevane pogodbe sprejetim sklepom, je subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti izpolnjen in torej podana izjema od prostega dostopa po 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je upošteval določbo 1. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ v povezavi z 2. odst. 22. člena ZJN-2 in ob vpogledu v zahtevano pogodbo ugotovil, da je bila ta sklenjena na podlagi postopka zbiranja ponudb za opravljanje pravnih storitev, da je dne 17. 1. 2014 na sedežu organa potekalo javno odpiranje ponudb in je bila stranska udeleženka izbrana kot eden izmed ponudnikov. Zato mora organ dele pogodb, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev oziroma so izrecno določeni za javne z 2. odst. 22. člena ZJN-2 kljub obstoju poslovne skrivnosti razkriti, in sicer gre za naslednje dele pogodbe:
- 1. člen (uvodne ugotovitve, ki se nanašajo na same okoliščine sklenitve pogodbe);
- 1. odst. 2. člena (storitve, ki jih bo zagotavljala stranska udeleženka);
- 4. in 5. odst. 2. člena in 3. člen (količina, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost).
Ob upoštevanju citiranih pravnih podlag so vse ostale trditve stranske udeleženke irelevantne.
K 9. alineji 1.1. tč. izreka te odločbe
Glede na to, da gre za pogodbo, ki jo je organ sklenil s poslovnim subjektom za zagotavljanje storitev svetovanja na različnih področjih njegovega lastnega poslovanja, ta pogodba po naravi stvari sodi na delovno področje organa, zato so trditve stranskega udeleženca Odvetniške pisarne Jadek & Pensa, da zahtevana pogodba ne predstavlja informacije javnega značaja povsem neutemeljene. Pogodba, s katero se en subjekt zaveže, da bo drugemu svetoval glede opravljanja njegove dejavnosti, nedvomno sodi v delovno področje obeh strank in ne le tiste, ki bo po pogodbi zagotavljala svetovanje.
ZOdv v 6. členu določa, da mora odvetnik varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka, v 60. členu pa, da Statut Odvetniške zbornice Slovenije določi dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica ter dejanja, ki pomenijo kršitev vestnega opravljanja dela in prakse v odvetniški pisarni. Statut v 1. tč. 77.b člena določa kršitev dolžnosti varovanja poklicne tajnosti za hujšo odvetnikovo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica. V 51. členu Odvetniške poklicne etike je določeno, da mora odvetnik varovati kot tajnost, kar mu je stranka zaupala ali kar je kot zaupno zanjo zvedel (tudi sam mora vestno oceniti, kaj stranka želi varovati kot tajno; dolžnost varovanja poklicne tajnosti velja tudi za vsebino odvetnikovega spisa in to tudi po prenehanju zastopanja in pri uničenju arhiva končanih zadev); v 52. členu pa je določeno, da varovanje poklicne tajnosti zavezuje odvetnika, da odkloni podatke o tem, ali je nekomu nudil pravno pomoč. Vse citirane določbe, na katere se je sklicevala stranska udeleženka Odvetniška pisarna Jadek & Pensa d.n.o. – o.p., se nanašajo na razkrivanje podatkov s strani odvetnika samega in ne s strani njegove stranke. V konkretnem primeru je organ v zvezi z zahtevano pogodbo sicer res odvetnikova stranka, vendar pa v tem postopku nastopa kot organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja – zato se določbe, na katere se sklicuje stranska udeleženka, na razkritje s strani organa ne morejo nanašati. Določbe nalagajo odvetniku, da ne sme razkriti podatkov o stranki – to pa ne pomeni, da hkrati ovirajo stranko samo, da bi razkrila te iste podatke oziroma dokumente. Glede razkritja podatka o samem dejstvu, da (je) stranska udeleženka organu nudi(la) pravno pomoč, pa sta se stranki v 7.2. členu zahtevane Pogodbe o opravljanju odvetniških storitev med DUTB in Odvetniško pisarno Jadek & Pensa d.n.o. – o.p. z dne 28. 1. 2014 dogovorili, da stranska udeleženka lahko v seznam svojih referenc vključi kratek opis poslov ali zadev, pri katerih je opravljala storitve za organ.
V skladu z 8. členom ZOdv, na katerega se sklicuje stranska udeleženka, je preiskava odvetniške pisarne dovoljena samo na podlagi odredbe pristojnega sodišča in to samo glede spisov in predmetov, ki so izrecno navedeni v odredbi o preiskavi. Pri preiskavi ne sme biti prizadeta tajnost drugih listin in predmetov. Citirana določba je za konkreten primer povsem irelevantna, ker se predmetni postopek v nobeni fazi ni nanašal na preiskavo odvetniške pisarne, zato tudi odredba sodišča, za pridobitev zahtevane pogodbe ni bila potrebna, niti sodišče v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na drugi stopnji nima nobenih pristojnosti (drugostopni organ je Pooblaščenec, pristojnost Upravnega sodišča RS pa je podana šele z vložitvijo tožbe zoper odločbo Pooblaščenca v upravnem sporu). Pooblaščenec je stransko udeleženko (odvetniško pisarno) pozval v postopek, ker se pogodba, ki je predmet zahteve za dostop do informacij javnega značaja, nanaša (tudi) nanjo – zahtevano pogodbo pa je na podlagi 2. odst. 245. člena ZUP in 1. odst. 10. člena ZInfP v pritožbenem postopku pridobil neposredno od organa, ki je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v skladu s 1. členom ZDIJZ.
Stranska udeleženka je obstoj poslovne skrivnosti utemeljevala le po objektivnem kriteriju, in sicer z navedbo, da bi razkritje strukture cen razkrilo način kalkulacije cen in organizacijo poslovanja odvetniške pisarne, kar je del njenega 'know-howa' oziroma pomeni njeno konkurenčno zmogljivost. Pooblaščenec se je z vpogledom v zahtevano pogodbo prepričal, da ta ne vsebuje nobenih podatkov, ki bi kakorkoli nakazovali na način kalkulacije cen ali organizacijo poslovanja stranke, oziroma bi pomenili aktualne (t. i. strateške) informacije, kot je to zatrjevala stranska udeleženka. Zahtevana pogodba vsebuje le osnovne določbe o storitvah, ki jih bo stranska udeleženka zagotavljala organu, pogodbeni ceni, rokih in pogojih plačila, obveznostih organa v zvezi s storitvami, protikorupcijsko klavzulo in klasične določbe o poslovni skrivnosti, konfliktu interesov in načinu komuniciranja med strankama pogodbe. Pogodba torej v nobenem delu ne vsebuje podatkov, za katere bi bilo očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (2. odst. 39. člena ZGD-1). Poleg tega je bila sklenjena po izvedenem postopku zbiranja ponudb za opravljanje pravnih storitev, ki ga je izvedel organ in v okviru katerega je stranska udeleženka oddala svojo ponudbo, dne 17. 1. 2014 pa je na sedežu organa potekalo javno odpiranje ponudb (1. člen pogodbe).
Določba 1. odst. 6. člena ZPOmK, na katero se sklicuje stranska udeleženka, določa, da so prepovedani in nični sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja podjetij (v nadaljnjem besedilu: sporazumi), katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije. Sklicevanje na citirano določbo je povsem irelevantno v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja – razkritje določenega podatka javnosti o stranski udeleženki, ki ga na podlagi ZDIJZ izvrši organ zavezanec po tem zakonu, namreč že po naravi stvari nikakor ne more pomeniti sporazuma ali usklajenega ravnanja stranske udeleženke same, kaj šele, da bi izpolnjevalo vse kriterije v smislu ZPOmK ali člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Evropska komisija je v svojih Smernicah, na katere se sklicuje stranska udeleženka, celo zapisala, da tudi kadar družba sama »poda enostransko verodostojno javno objavo, na primer v časopisu, to na splošno ne pomeni usklajenega ravnanja v smislu člena 101(1)« . Poleg tega Komisija v smernicah ugotavlja, da je na splošno malo verjetno, da bi izmenjave dejansko javnih informacij predstavljale kršitev člena 101, pri čemer za dejansko javne informacije smatra tiste, glede katerih pridobivanje za stranke in družbe, ki niso povezane s sistemom izmenjave, ni dražje kakor za družbe, ki si informacije izmenjujejo , kar nedvomno velja za informacij javnega značaja oziroma dostop do njih (glej 1. in 5. člen ZDIJZ in obrazložitev te odločbe na 7. strani). Glede javno dostopnih podatkov (na primer podatkov, ki jih objavljajo upravni organi), pa Komisija izrecno ugotavlja, da lahko dodatna izmenjava informacij med konkurenti povzroči omejevalne učinke na konkurenco, če še naprej zmanjšuje strateško negotovost na trgu – torej, javna dostopnost podatkov po mnenju Komisije ne povzroča omejevalnih učinkov na konkurenco sama po sebi, ampak šele, če pride do dodatne izmenjave informacij med konkurenti in to še naprej zmanjšuje strateško negotovost na trgu.
V skladu z navedenim so vse trditve stranske udeleženke Jadek & Pensa d.n.o. – o.p. povsem neutemeljene.
K 10. alineji 1.1 tč. izreka te odločbe
Stranski udeleženec Pedersen in partnerji d.o.o. je kot poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju v zahtevanem dokumentu »Proposal for the recruitment of 8-9 Management positions for BAMC, May 2013« označil v 1. poglavju na strani 4 besedilo od vključno tretjega odstavka do konca tega poglavja (ki se nadaljuje na strani 5) ter celotna poglavja 2 do vključno 4 ter 7 do vključno 9.
Pooblaščenec se je z vpogledom v zahtevani dokument prepričal, da označeni podatki iz 1. poglavja v celoti predstavljajo podatke, ki so povzeti po ZUKSB ali podzakonskih aktih, oziroma se sploh ne nanašajo na stranskega udeleženca, ampak na organ (podatki o pričakovanem številu zaposlitev in iskanje, katerih vodstvenih kadrov organ naroča stranskemu udeležencu), zato nikakor ne morejo pomeniti poslovne skrivnosti stranskega udeleženca. V 2. poglavju so navedeni profili, ki jih je za iskane vodstvene kadre identificiral organ, morda tudi skupaj s stranskim udeležencem, kar pa niti ni relevantno, saj gre za podatke, ki se nanašajo na organ in ne na stranskega udeleženca – gre le za naročilo, kakšne karakteristike morajo iskani kadri izpolnjevati (nekatere izhajajo celo iz ZUKSB, druge pa je očitno navedel organ sam).
V poglavjih 3, 4 in 9 so navedeni izključno podatki, ki se nanašajo na način dela stranskega udeleženca, njegove konkretne strategije in tehnike iskanja vodstvenih kadrov ter zahteve, ki jih ima stranski udeleženec v zvezi s tem do organa (posredovanje podatkov, sodelovanje pri izbiri kandidatov). Z razkritjem teh podatkov bi stranskemu udeležencu očitno nastala občutna škoda, ker bi te strategije in tehnike, lahko prevzeli njegovi konkurenti in mu s posnemanjem njegovega načina dela prevzeli tržni delež ali ga celo izrinili s slovenskega trga. V teh delih je Pooblaščenec stranskemu udeležencu priznal pravico do varstva poslovne skrivnosti na podlagi 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ, pritožbo prosilke pa v teh delih zavrnil.
Glede na to, da je organ pravna oseba javnega prava tako v smislu ZDIJZ kot ZJN-2, je Pooblaščenec obstoj objektivnega kriterija poslovne skrivnosti stranskega udeleženca presojal predvsem v smislu 2. odst. 22. člena ZJN-2, ne glede na to, da stranskega udeleženca organ ni izbral v postopku oddaje javnega naročila, čeprav bi tak postopek za naročilo iskanja vodstvenih kadrov moral izvesti. Poleg tega dogovorjena cena pomeni porabo javnih sredstev, ki jo je treba ne glede na obstoj poslovne skrivnosti, v skladu s 1. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ vseeno razkriti. Upoštevaje citirane pravne podlage Pooblaščenec stranskemu udeležencu ni mogel priznati varstva poslovne skrivnosti v zvezi s celotnim 7. poglavjem pogodbe, ampak le glede naslednjih delov tega poglavja:
- od vključno prve besede do odebeljene besede »Fee:«;
- od odebeljene besede »Discounts« do odebljene besede »Payment«;
- od besedila »Value added tax is not included in the above amounts and will be charged separately where applicable.« do konca tega poglavja.
V delih 7. poglavja iz 1. in 2. alineje, so namreč navedeni pogoji poslovanja oziroma strukturiranja cene stranskega udeleženca, njihovo razkritje pa bi stranskemu udeležencu odvzelo možnosti pogajanj. V delih 7. poglavja iz zgornje 3. alineje pa so navedena načela oziroma tehnike ali strategije poslovanja stranskega udeleženca, ki bi jih ob razkritju lahko prevzeli njegovi konkurenti in mu prevzeli tržni delež. Enaka argumentacija velja za 9. poglavje dokumenta, glede katerega je objektivni kriterij poslovne skrivnosti prav tako izpolnjen.
Pogodba v 8. poglavju vsebuje le standardne protikorupcijske klavzule, katerih razkritje nedvomno ne more povzročiti stranskemu udeležencu nikakršne škode, zato je pritožba prosilke tudi v tem delu utemeljena.
K 11. alineji 1.1. tč. izreka te odločbe
Sklicevanje stranskega udeleženca HSBC na zakonodajo Francoske republike glede razkrivanja podatkov tujim državnim organom je povsem irelevantno, ker v predmetnem postopku od stranskega udeleženca nihče ni zahteval nikakršnega razkritja podatkov – razkritje dokumentov je prosilka zahtevala od organa, Pooblaščenec pa v pritožbenem postopku prav tako odloča le o obveznosti razkritja dokumentov s strani organa in po pravu Republike Slovenije.
Dopis HSBC z dne 27. 11. 2013, naslovljen na DUTB z naslovom »Welcome to your Markets in Financial Instruments Directive (»MiFID«) Documentation Pack«, je jasno označen z oznako »restricted« , kar pomeni, da je dostop do dokumenta omejen nepooblaščenim osebam in je torej subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti izpolnjen. Pooblaščenec se je z vpogledom v ta dokument prepričal, da v njem ni nobenih podatkov, ki bi jih bilo kljub temu treba razkriti na podlagi 3. odst. 6. člena ZDIJZ, ker gre za splošne podatke, ki se nanašajo izključno na storitve, ki jih ponuja stranski udeleženec, brez kakršnihkoli podatkov o morebitni ceni oziroma podatkov, ki se kakorkoli nanašajo na porabo javnih sredstev.
Dopis DUTB z dne 17. 12. 2013, naslovljen na HSBC France, pa ni označen na samem dokumentu, niti stranski udeleženec ni izkazal, da je ta dokument kakorkoli opredelil kot svojo poslovno skrivnost (skliceval se je le na poslovno skrivnost organa, kot svoje stranke). Po ustaljeni praksi Pooblaščenca (na primer odločbi Pooblaščenca št. 090-10/2014/6, z dne 5. 3. 2014, in št. 090-28/2011/17, z dne 4. 9. 2013) in Upravnega sodišča RS (na primer sodbi opr. št. U 32/2008-25, z dne 8. 10. 2008, in opr. št. U 284/2008-35, z dne 27. 5. 2009) je dokazno breme za izpolnjenost subjektivnega ali objektivnega kriterija na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Obstoja poslovne skrivnosti v zvezi z dopisom DUTB z dne 17. 12. 2013, naslovljen na HSBC France, stranski udeleženec niti organ nista z ničimer izkazala, ampak sta ga le zatrjevala. Zato je Pooblaščenec odločil, da mora organ prosilki razkriti celoten dopis, kot to izhaja iz 11. alineje 1.1. tč. izreka te odločbe.
K 12., 13. in 14. alineji 1.1. tč. izreka te odločbe
Zahtevani trije dokumenti (dve svetovalni pogodbi in dodatek k drugi) ne predstavljajo poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, ker niso označeni z nikakršno oznako zaupnosti niti ne vsebujejo določb, ki bi samo pogodbo določale za poslovno skrivnost. Poleg tega stranski udeleženec Hansahandelshaus GmbH tudi ni izkazal izpolnjenosti objektivnega kriterija poslovne skrivnosti, njegove trditve o vsebini pogodbe pa so pavšalne in netočne. Nedvomno so za opravljanje storitev, ki sta jih z zahtevanimi dokumenti dogovorila organ in stranski udeleženec, potrebne izkušnje in posebna znanja, vendar z razkritjem dokumentov teh znanj in izkušenj ni mogoče ogroziti. V samih dokumentih namreč niso navedene nobene posebne strategije, tehnike, ali specifični modeli poslovanja stranskega udeleženca, ampak so le dogovorjene in specificirane storitve, ki jih bo opravljal za organ. Dokumenti vsebujejo tudi povsem splošne določbe o odgovornosti, veljavnosti in trajanju pogodbe, standardno protikorupcijsko klavzulo ter podatke o količini in ceni na enoto (mesec), ki so javni že na podlagi izrecne določbe 2. odst. 22. člena ZJN-2, pomenijo pa tudi porabo javnih sredstev s strani organa (1. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ).
Glede na to, da je organ pravna oseba javnega prava v smislu ZJN-2, je Pooblaščenec obstoj objektivnega kriterija poslovne skrivnosti stranskega udeleženca presojal tudi po namenu in vsebini tega zakona, ne glede na to, da organ stranskega udeleženca ni izbral v postopku oddaje javnega naročila, čeprav bi tak postopek moral izvesti za naročilo svetovanja pri vzpostavitvi organizacijske strukture organa in delovnih procesov, osnovni oceni kvalitete terjatev in pripravah na prevzem slabih terjatev. Vse navedbe organa o slabšem pogajalskem izhodišču in izpadu dohodka so tako povsem irelevantne, pritožba prosilke pa utemeljena.
K 15. alineji 1.1. tč. izreka te odločbe
Darjan Petrič s.p. je v svojem odgovoru z dne 2. 9. 2014 navedel, da stranske udeležbe ne priglaša in razkritju zahtevane pogodbe ne nasprotuje, ker razkritje zanj ne predstavlja nobenega tveganja poslovne škode. Pooblaščenec je zato z vpogledom v zahtevano Pogodbo o izvajanju svetovanja na področju informacijske tehnologije med DUTB in Darjanom Petričem s.p. z dne 3. 2. 2014 po uradni dolžnosti presojal, ali pogodba vsebuje kakšne druge izjeme od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena ZDIJZ, in ugotovil, da jih ne, zato je organu naložil posredovanje pogodbe v celoti, kot to izhaja iz 15. alineje 1.1. tč. izreka te odločbe.
K 16. do vključno 24. alineji 1.1. tč izreka te odločbe
Quartz+Co ni prijavil stranske udeležbe. Pooblaščenec je zato pregledal zahtevanih devet dokumentov (Agreement between the BAMC and Quartz+co Regarding phase 1 z LoP; Agreement on provision of services (BAMC in Quartz+Co) z dne 8. 4. 2013; Agreement on provision of services (BAMC in Quartz+Co) z dne 20. 5. 2013 s prilogo; Letter of proposal - Project – Bank Asset Management company – Phase 2 (Quartz+Co); Letter of proposal - Project – Bank asset Management company – financial advise and overall project management (Quartz+Co); Letter of proposal - Project – Bank Asset Management company – financial advise and overall project management – continuation (Quartz+Co); Letter of proposal – Asset transfer preparation – continuation project (Quartz+Co); Letter of proposal – Asset transfer Management and implementation (Quartz+Co); Engagement letter – Case Restructuring and Asset transfer Management (Quartz+Co) in po uradni dolžnosti ugotovil, da v zvezi z njimi niso izpolnjeni kriteriji za obstoj izjem od prostega dostopa. Po ustaljeni sodni praksi je poslovni subjekt sam tisti, ki mora skrbeti za varstvo lastnih poslovnih skrivnosti – glede na to, da je bil Quartz+Co pravilno pozvan v postopek in se na poziv ni odzval, očitno nima nobenega interesa, da bi nasprotoval razkritju zahtevanih devet dokumentov. Poleg tega na dokumentih ni nobenih oznak, ki bi kazale na njihovo zaupnost, pogodbene klavzule o zaupnosti pa se ne nanašajo na same pogodbe, ampak le na podatke, ki si jih stranki druga o drugi izmenjata oziroma jih druga o drugi izvesta na podlagi pogodbe oziroma v zvezi z njo.
K 25. alineji 1.1. tč. izreka te odločbe
Pooblaščenec se je z vpogledom v zahtevano pogodbo o opravljanju računovodskih storitev prepričal, da njen 10. člen ne določa same pogodbe za poslovno skrivnost, zato subjektivni kriterij ni izpolnjen.
Unija računovodska hiša d.d. je poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju utemeljevala s tem, da je predvsem iz dela zahtevane pogodbe o cenah razviden poslovni odnos med družbo in organom, razkritje pa bi škodovalo interesom in ugledu družbe. Te trditve stranske udeleženke so napačne, ker cene v pogodbi sploh niso navedene, ampak se pogodba sklicuje na veljavni cenik. Prav tako v pogodbi ni nikakršnih finančnih podatkov, sploh pa ne takšnih, ki bi omogočali izračun drugih podatkov o poslovanju družbe, zato tudi škoda na konkurenčnem položaju stranske udeleženke ne more nastati in objektivni kriteriji za obstoj poslovne skrivnosti torej niso izpolnjeni. V zahtevani pogodbi tudi ni zapisano nič drugega, kar bi kazalo na najmanjšo možnost nastanka kakršnekoli škode, če bi za te podatke izvedela nepooblaščena oseba, še manj, da bi bila ta škoda potencialno lahko občutna, nikakor pa to ni očitno. Gre za standardna pogodbena določila o izvajanju storitve, omejitvi odgovornosti ponudnika in obveznostih naročnika storitev, način plačila storitev, varstvu osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti ter veljavnosti same pogodbe. Ker so dejstva (vsebina pogodbe) jasna, tudi predlagana priča v zvezi z vsebino pogodbe ne bi mogla izpovedati ničesar, kar bi vplivalo na odločitev v tem pritožbenem postopku, zato je Pooblaščenec ni zaslišal (1. in 2. odst. 139. člena ZUP).
Ker stranska udeleženka ni izkazala obstoja poslovne skrivnosti glede zahtevane pogodbe, so vse njene navedbe glede sorazmernosti in ciljev ZDIJZ ter neobstoja javnega interesa zaradi načela proste dostopnosti informacij javnega značaja (5. člen ZDIJZ) irelevantne – če ne obstajajo izjeme od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena ZDIJZ (glede katerih je Pooblaščenec ugotovil, da ne obstajajo), je treba prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, brez izvajanja testa interesa javnosti po 2. odst. 6. člena ZDIJZ. Kot je Pooblaščenec obrazložil že zgoraj, pa dejstvo, da je organ nekatere podatke iz zahtevanih pogodb že javno objavil na svoji spletni strani, ne vpliva na njegovo obveznost odločanja o razkritju konkretne pogodbe na podlagi konkretne zahteve prosilke – na spletni strani namreč ni objavili celotnega dokumenta, ki ga je zahtevala prosilka.
K 26. alineji 1.1. tč. izreka te odločbe
Akord Mojca Berce s.p. ni prijavila stranske udeležbe. Pooblaščenec je zato po uradni dolžnosti pregledal zahtevano pogodbo o storitvah tolmačenja 01/2014 in ugotovil, da v zvezi z njo niso izpolnjeni kriteriji za obstoj izjem od prostega dostopa. Po ustaljeni sodni praksi je poslovni subjekt sam tisti, ki mora skrbeti za varstvo lastnih poslovnih skrivnosti – glede na to, da je bila stranska udeleženka pravilno pozvana v postopek in se na poziv ni odzvala, očitno nima nobenega interesa, da bi nasprotovala razkritju zahtevane pogodbe. Poleg tega na pogodbi ni nobene oznake ali določbe, ki bi nakazovala na njeno zaupnost, niti ne vsebuje nobenih drugih izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Zato je Pooblaščenec odločil, da mora organ prosilki razkriti celotno pogodbo, kot to izhaja iz 26. alineje 1.1. tč. izreka te odločbe
Druge izjeme od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena ZDIJZ
Prosilka varovanih osebnih podatkov sicer niti ni zahtevala ali odločbe izpodbijala v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, vendar je moral Pooblaščenec v tem postopku, za namen definiranja obsega prosilkine pritožbe, v zahtevanih dokumentih identificirati varovane osebne podatke. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, pri čemer se dostop do zahtevane informacije ne glede na to dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. tč. 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. tč. 6. člena ZVOP-1). Obdelava osebnih podatkov v skladu s 3. tč. 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).
V skladu z določbo 8. člena ZVOP-1 se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V skladu z določbo 16. člena ZVOP-1 se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. Določba 5. tč. 1. odst. 91. člena ZVOP-1 določa, da se z globo kaznuje za prekršek pravna oseba, če zbrane osebne podatke nadalje obdeluje v nasprotju s 16. členom ZVOP-1.
V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3 tč. 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, ki so jih zbrali na podlagi zakona (glej na primer odločbo Pooblaščenca št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno Sodbo upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v zahtevanih dokumentih v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).
K 1. do 26. alineji 1.1. tč. izreka te odločbe
Pooblaščenec je z vpogledom v vsakega od dokumentov, navedenih v 1. do vključno 26. alineji 1.1. točke izreka te odločbe, ugotovil, da nekateri od zahtevanih dokumentov sicer vsebujejo osebne podatke posameznikov (imena in priimke zakonitih zastopnikov organa in stranskih udeležencev ter imena, priimke, pozicije, izobrazbo in reference zaposlenih pri stranskih udeležencih), vendar njihovo razkritje ne pomeni kršitve varstva osebnih podatkov (3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ). Ti osebni podatki (zakoniti zastopniki) so namreč javni na podlagi zakona (ZGD-1) oziroma je treba upoštevati 5. tč. 13. člena ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo, če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe (zaposleni). Citirana določba se sicer res nanaša na občutljive osebne podatke, vendar še toliko bolj velja za osebne podatke, ki se ne smatrajo za občutljive po definiciji 19. tč. 6. člena ZVOP-1. Vsa imena, priimki, pozicije, izobrazba in reference posameznih zaposlenih so javno objavljeni na spletnih straneh posameznega stranskega udeleženca, zato ne štejejo za izjemo varstva osebnih podatkov po 3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ.
Podatki o samostojnih podjetnikih posameznikih po odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-298/04 ne štejejo kot osebni podatki, in sicer v delu, ko se podatki nanašajo na delo teh oseb. To pomeni, da podatki o teh fizičnih osebah v delu, ki se nanaša na opravljanje njihove registrirane dejavnosti, ne uživajo varstva po ZVOP-1 in ne morejo pomeniti izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ.
K 27. in 28. alineji 1.1. tč. izreka te odločbe
Pogodba o naročilu avtorskega dela med organom in Luko Ličarjem in aneks k tej pogodbi, vsebujeta več osebnih podatkov Luke Ličarja. Ime in priimek posameznika v konkretnem primeru nista varovana osebna podatka, ker se nanašata na porabo javnih sredstev (s kom je bila sklenjena pogodba o naročilu avtorskega dela in komu bo storitev plačana). Naslov stalnega prebivališča in davčna številka posameznika (navedena na prvi strani pogodbe ob opredelitvi avtorja), številka računa avtorja (2. odst. VI. člena pogodbe) ter podatki v 2. alineji I. člena pogodbe (podatki o zaposlitvi posameznika) pa niso neposredno povezani s porabo javnih sredstev niti glede teh podatkov ne obstaja nobena druga pravna podlaga za razkritje, zato organ dostopa do teh podatkov ne sme omogočiti, kot to izhaja iz 27. in 28. alineje 1.1. tč. izreka te odločbe.
K 29. do vključno 38. alineji 1.1. tč. izreka ter 1.2. tč. izreka te odločbe (pogodbe o zaposlitvi)
Pogodbe o zaposlitvi so, kot obrazloženo že zgoraj, informacije javnega značaja, ki ne izpolnjujejo kriterijev za obstoj poslovne skrivnosti organa ali koga tretjega. Pooblaščenec je moral zato nadalje po uradni dolžnosti identificirati osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ), saj prosilka do teh podatkov dostopa niti ni zahtevala. Vsaka od zahtevanih pogodb vsebuje ime in priimek delavca, vse razen pogodbe iz 38. alineje 1. tč. izreka te odločbe vsebujejo EMŠO, nekatere pa tudi naslednje osebne podatke delavcev: naslov (pogodbe o zaposlitvi, opredeljene v 1.1 tč. izreka te odločbe v alinejah 29 do vključno 32 in 34 do vključno 37), izobrazba (pogodbe o zaposlitvi, opredeljene v 1.1. tč. izreka te odločbe v alinejah 29, 30, 35 in 36), davčna številka delavca (pogodbe o zaposlitvi, opredeljene v 1.1. tč. izreka te odločbe v alinejah 29 do vključno 31 in 33 do vključno 36), številka računa delavca (pogodbe o zaposlitvi, opredeljene v 1.1. tč. izreka te odločbe v alinejah 29, 30, 31, 35 in 36), in banka, pri kateri ima delavec odprt račun (pogodbe o zaposlitvi, opredeljene v 1.1. tč. izreka te odločbe v alineji 30). Pogodba o zaposlitvi, opredeljena v 32. alineji 1.1. tč. izreka te odločbe, vsebuje še datum rojstva posameznika in podatek o narodnosti. Pogodba o zaposlitvi, opredeljena v 38. alineji 1.1. tč. izreka, poleg imena in priimka delavca ne vsebuje nobenih drugih osebnih podatkov. Glede teh podatkov ne obstaja nobena pravna podlaga za njihovo razkritje javnosti, zato organ prosilki dostopa do teh varovanih osebnih podatkov ne sme omogočiti, kot to izhaja iz 29. do vključno 37. alineje 1.1. tč. izreka te odločbe.
Pooblaščenec je pri odločanju o pritožbi ugotovil, da mu organ ni posredoval pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sklenil s Tjorbjornom Manssonom, čeprav iz javno dostopnih virov in objav na spletni strani organa izhaja, da ta nedvomno obstaja in bi organ torej z njo nedvomno moral razpolagati že v času izdaje izpodbijane odločbe. Organ se do neposredovanja te pogodbe o zaposlitvi tudi ni izrecno opredelil niti ni jasno, zakaj samo ene pogodbe oziroma prav te pogodbe tudi po ponovnem pozivu Pooblaščenca, naj pošlje vse pogodbe o zaposlitvi, te Pooblaščencu ni poslal. Organ Pooblaščencu tudi ni posredoval celotne pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sklenil z Boštjanom Gjerkešem – v tej pogodbi manjka 3. stran, ki nedvomno mora obstajati, prosilka pa je zahtevala vse pogodbe o zaposlitvi v celoti, z izjemo varovanih osebnih podatkov. Pooblaščenec o pogodbi ne more odločiti, če ne razpolaga z njo v celoti.
Glede na to, da se je pritožbeni postopek iz veliko razlogov, ki so pretežno na strani organa (dolgo obdobje od prejema prosilkine pritožbe do odstopa pritožbe Pooblaščencu, nesodelovanje v postopku pred Pooblaščencem, zavračanje posredovanja dokumentacije, ki je predmet prosilkine zahteve, Pooblaščencu), pa tudi rezultat objektivnih okoliščin (velika količina dokumentov, veliko število stranskih udeležencev, nekaterih tudi iz tujine), Pooblaščenec ugotavlja, da bi vsako nadaljnje odlašanje z odločitvijo o pretežnem delu prosilkine pritožbe, pomenilo nepotrebno zavlačevanje postopka. Glede na to, da Pooblaščenec zgolj z dvema dokumentoma ne razpolaga, bo organ sam nedvomno hitreje in bolj ekonomično (brez nepotrebnega pošiljanja ponovnega poziva, čakanja, da potečejo roki, ter stroškov fotokopiranja in poštnih stroškov) odpravil pomanjkljivosti postopka v zvezi s tema dvema dokumentoma. Zato je Pooblaščenec v tem delu pritožbi prosilke ugodil in izpodbijano odločbo organa odpravil ter zadevo zgolj v tem delu organu vrnil v ponoven postopek.
Organ bo moral v ponovnem postopku odločiti o konkretnih dveh pogodbah o zaposlitvi (t. j. o pogodbah, ki ju je sklenil s Tjorbjornom Manssonom in Boštjanom Gjerkešem) in se konkretno opredeliti do obstoja morebitne izjeme varstva osebnih podatkov (pravilno uporabiti 1. odst. 6. člena ZDIJZ ter 1. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ in druge področne predpise). Organ bo moral pri odločanju konkretno definirati in locirati varovane osebne podatke in izvesti t. i. delni dostop (kar Pooblaščenec natančneje pojasnjuje v nadaljevanju obrazložitve te odločbe). Organ bo moral vsebinsko uporabiti materialne določbe ZDIJZ o izjemah od prostega dostopa in pri tem slediti uveljavljeni praksi Pooblaščenca ter Upravnega in Vrhovnega sodišča RS na področju dostopa do informacij javnega značaja in varstva osebnih podatkov, zlasti tudi odločitvi, ki jo je glede preostalih pogodb o zaposlitvi sprejel Pooblaščenec s to odločbo. Obe pogodbi o zaposlitvi, o katerih bo moral organ ponovno odločati, namreč nedvomno obstajata in organ z njima razpolaga, najverjetneje pa nista bistveno drugačni od preostalih pogodb o zaposlitvi, o katerih je Pooblaščenec odločil s to odločbo.
Zahtevane informacije javnega značaja iz 1.1. tč. izreka te odločbe ne vsebujejo drugih izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena ZDIJZ.
K 39. alineji 1.1. tč. izreka te odločbe (seznami ponudnikov)
Prosilka je odločbo organa izpodbijala tudi v delu, glede katerega ji je organ ugodil, in sicer glede dostopa do seznama ponudnikov. Pooblaščenec je v tem delu ugotovil, da je pritožba prosilke utemeljena, ker je izrek v nasprotju z obrazložitvijo – organ je prosilki z izrekom namreč ugodil, v obrazložitvi pa je navedel, da ji seznama ne bo posredoval, ker ji je bil ta že predstavljen na novinarski konferenci in je objavljen na spletni strani organa. Pooblaščenec je zato odločbo organa na podlagi 1. odst. 251. člena ZUP tudi v tem delu odpravil in sam odločil o zadevi, kot to izhaja iz 39. alineje 1.1. tč. izreka te odločbe. Seznam, na katerega je organ napotil prosilko, namreč ni seznam, ki ga je prosilka zahtevala.
Organ je Pooblaščencu po pozivu poslal dokument - tabelo 7 izbranih ponudnikov (Sintegra LAB d.o.o., Akord Mojca Berce s.p., Odvetniška družba Kavčič, Rogl in Bračun, o.p., d.o.o., Odvetniška družba Jadek & Pensa d.n.o. – o.p., Odvetniška družba Fatur, o.p., d.o.o., Strateško in informacijsko svetovanje Darjan Petrič s.p. in Quartz + Co), v kateri so k vsakemu ponudniku pripisane še prejete ponudbe). Pooblaščenec je na ogledu in camera organu predložil njegovo sporočilo za medije z dne 6. 2. 2014, v katerem je navedenih še sedem drugih zunanjih izvajalcev, s katerimi je organ sklenil pogodbe (HSBC, Zolfo Cooper, Hansahandelshaus Gmbh, Odvetnik Šelih & partnerji, Pedersen & Partners, Unija računovodska hiša d.d. in Luka Ličar). Predložil mu je tudi navedbo organa v istem sporočilu za javnost, da izvajalce izbira v skladu z internimi pravili tako, da upravni odbor za vsak posamezni primer sprejme kriterije, ki jih mora izpolnjevati izvajalec; na podlagi teh kriterijev sodelavci organa sestavijo seznam primernih izvajalcev, ki se jih v nadaljevanju pozove k oddaji ponudbe. Seznam, ki ga je organ objavil na svoji spletni strani, ni isti kot seznam, ki ga je v pritožbenem postopku posredoval Pooblaščencu. Tudi seznam primernih izvajalcev, ki ga je organ posredoval Pooblaščencu, ni videti kot seznam, ki ga je prosilka zahtevala, saj bi moralo biti seznamov, ki jih je zahtevala prosilka vsaj 14 (ker je znanih vsaj 14 različnih zunanjih izvajalcev), na njih pa bi morali biti navedeni primerni izvajalci in ne le prejete ponudbe oziroma izbrani izvajalci. Uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja pri organu je Pooblaščencu pojasnila, da je tabela, ki jo je organ posredoval Pooblaščencu, edini dokument, ki obstaja in ustreza prosilkini zahtevi. Pojasnil je, da pri tistih storitvah, kjer sta kriterijem ustrezala le dva ponudnika, posebni seznami, ki jih predvidevajo interna pravila, niso bili narejeni, se pa pridobljene ponudbe hranijo v registratorjih. Uradna oseba Pooblaščenca se je z vpogledom na seznam svetovalnih pogodb na računalniku pri organu prepričala, da je izpis, ki je bil napravljen, mogoče šteti kot sezname, ki jih je zahtevala prosilka, in da pri drugih izbranih ponudnikih organ takih seznamov ni izdelal. Pooblaščenec nima utemeljenega razloga, da ne bi verjel organu, da ni izdelal dokumentov, ki bi jih po lastnih pravilih moral izdelati. Ker je edini dokument, ki ustreza prosilkini zahtevi, ta seznam (tabela), ki ne vsebuje nobenih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 1. odst. 6. člena ZDIJZ, jo mora organ prosilki posredovati v celoti, kot to izhaja iz 39. alineje 1.1. tč. izreka te odločbe.
Delni dostop
Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 1. odst. 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). V skladu s 1. tč. 1. odst. 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju: Uredba) se šteje, da je informacije mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je na kopiji mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki.
Vse podatke iz zahtevanih dokumentov, glede katerih je Pooblaščenec ugotovil obstoj izjeme poslovne skrivnosti ali varstva osebnih podatkov je mogoče s prekritjem iz dokumentov enostavno izločiti in prosilko seznaniti s preostalimi deli dokumentov, ne da bi to ogrozilo zaupnost poslovnih skrivnosti oziroma varovanih osebnih podatkov, zato je Pooblaščenec na podlagi 7. člena ZDIJZ in Uredbe odločil, kot to izhaja iz 1.1. in 2. tč. izreka te odločbe.
K 1.3. tč. izreka te odločbe (»razrez ostalih obratovalnih stroškov«)
Prosilka je odločbo organa izpodbijala tudi v delu, glede katerega ji je organ ugodil, in sicer glede dostopa do razreza »ostalih obratovalnih stroškov«. Pooblaščenec je v tem delu ugotovil, da je pritožba prosilke, utemeljena, ker je izrek v nasprotju z obrazložitvijo – organ je prosilki z izrekom namreč ugodil, v obrazložitvi pa je navedel, da razrez teh stroškov lahko dodatno razdela in ji omogoči vpogled. Pritožba prosilke je tudi v tem delu utemeljena. Pooblaščenec je zato odločbo organa na podlagi 1. odst. 251. člena ZUP tudi v tem delu odpravil in sam odločil o zadevi, kot to izhaja iz 1.3. tč. izreka te odločbe.
Organ je v izjavi za medije z dne 6. 2. 2014 na svoji spletni strani zapisal, da bodo revidirani podatki o financiranju vzpostavitve in prvega leta delovanja organa objavljeni v letnem poročilu konec aprila 2014, da pa je po oceni na dan 20. 1. 2014 organ od začetka svojega delovanja za vzpostavitev družbe in financiranje vseh aktivnosti porabil 4,8 od predvidenih 7,7 milijona EUR. Ta strošek je organ razdelil na: 1. interne stroške, ki zajemajo plače zaposlenih, obratovalne stroške (stroške IT in TK infrastrukture ter storitev, najem in opremo poslovnih prostorov, stroške vzdrževanja ipd.) ter 2. eksterne stroške, ki zajemajo pogodbe z zunanjimi sodelavci. Nadalje je zapisal, da »Interni stroški za obdobje od ustanovitve DUTB do konca leta 2013 znašajo 1.22 milijona EUR, pri čemer 787 000 EUR predstavlja skupni bruto strošek plač, 433 000 EUR z vključenim DDV pa ostale obratovalne stroške«. Prosilka je torej zahtevala razrez teh »ostalih obratovalnih stroškov« v višini 433 000 EUR z vključenim DDV.
Pooblaščenec je na ogledu in camera organu predstavil prosilkine pritožbene navedbe in mu predočil dejstvo, da dokument z naslovom »Sum of Debet«, ki ga je poslal Pooblaščencu v zvezi s tem delom prosilkine pritožbe, vsebuje 26 postavk, ki dosegajo skupni znesek 253.497,03 evrov, da iz dokumenta ni razvidno, na katero obdobje se ti stroški nanašajo in ali vključujejo DDV, da je ena od postavk »stroški drugih storitev« v višini 66.313,49 evrov (kar je kar 26,2 % skupnega zneska) in da skupni znesek znaša le 58,54 % od skupnega zneska 433.000 evrov, ki ga je organ navedel v svojem sporočilu za medije dne 6. 2. 2014 in glede katerega je prosilka zahtevala razrez stroškov. Organ ob tem ni vedel natančno, kdo pri organu oziroma, na kakšen način je ta dokument sestavil, vendar predvideva, da so ga naredili v računovodstvu. Organ je pojasnil, da računovodske storitve za organ izvaja zunanji izvajalec Unija računovodska hiša d.d., ki lahko natisne vse odhodke organa v obdobju od ustanovitve do 20. 1. 2014 in ga naknadno posreduje Pooblaščencu. Pooblaščenec je 22. 8. 2014 po elektronski pošti od organa prejel 2 priponki s tabelama razreza stroškov (IP-stroški 2013.xls in IP-stroški1 1 -20114.xls), pri čemer je pojasnil, da prvi dokument vsebuje podatke za leto 2013, drugi pa podatke za obdobje od 1. 1. 2014 do 20. 1. 2014. V prvi tabeli je 34 postavk, od katerih so nekatere enake tistim v dokumentu »Sum of Debet«, pri čemer je skupni znesek 321.204,82 evrov, v drugi tabeli pa je 11 postavk v skupni višini 25.123,91 evrov (skupaj torej 346.328,73 evrov). Tudi iz tega seznama ni razvidno, ali vsebuje DDV ali ne, vendar če temu znesku dodamo še 22 % DDV, dobimo skupni znesek 422.521,05 evrov, ki relativno malo odstopa od ocenjene vrednosti 433.000 evrov, ki jo je organ podal v svoji izjavi za medije.
To pa ne spremeni dejstva, da je organ dokument »Sum of Debet« in oba dokumenta, ki ju je posredoval Pooblaščencu šele po ogledu in camera, dne 18. 8. 2014, ustvaril šele naknadno – to je šele na prosilkino zahtevo z dne 7. 2. 2014. Z dokumentom, ki bi ustrezal prosilkini zahtevi, organ pred tem očitno ni razpolagal. Glede na navedbe organa:
- v izjavi za medije z dne 6. 2. 2014 (da gre za ocenjeno vrednost; iz samega konteksta zapisa pa je očitno, da ne gre za natančne vrednosti, ampak za zaokrožene približne vrednosti),
- v obrazložitvi izpodbijane odločbe (da je razkril skupni bruto strošek plač in ostale obratovalne stroške, ki jih »lahko dodatno razdela in prosilki omogoči vpogled v stroške IT in TK infrastrukture ter storitev, stroške najema in opremo poslovnih prostorov, stroške vzdrževanja«),
- na ogledu in camera (da lahko izdela nov razrez stroškov), ter elektronsko sporočilo organa z dne 22. 8. 2014 in
- ob primerjavi poslanih tabel stroškov (naknadno posredovane tabele z nekoliko natančnejšimi postavkami, vendar v skupnem znesku še vedno nižjem od tistega, glede katerega je razrez zahtevala prosilka), Pooblaščenec ugotavlja, da dokument, ki bi ustrezal prosilkini zahtevi po »podrobnem razrezu vseh »drugih internih stroškov (ki zajemajo plače zaposlenih, obratovalne stroške (stroške IT in TK infrastrukture ter storitev, najem in opremo poslovnih prostorov, stroške vzdrževanja ipd.)«, ki so nastali od ustanovitve organa dalje in jih organ navaja na http://www.dutb.eu/si/za-medije/sporocila-za-medije/52-financiranje-delovanja-dutb-v-letu-2013«, ne obstaja.
Ne glede na to, da ni jasno, o katerih stroških je organ pisal v svojem sporočilu za medije z dne 6. 2. 2014, ki naj bi v skupni vrednosti po njegovi oceni zanašali 433.000 evrov, pa je jasno, da s posebnim dokumentom, ki bi pomenil podroben razrez tega zneska, organ ne razpolaga. Pooblaščenec je prepričan, da organ razpolaga z računalniško vodeno računovodsko evidenco vseh odhodkov in lahko enostavno napravi računovodski izpis te evidence za poljubno obdobje, vendar tak izpis ne bi pomenil podrobnega razreza stroškov v višini 433.000 evrov, ki ga je prosilka zahtevala izhajajoč iz navedb organa v izjavi za javnost z dne 6. 2. 2014. Pooblaščenec je v neobstoj zahtevanega razreza stroškov prepričan tudi zato, ker je prav organ tisti, ki je ta podatek o stroških v višini 433.000 sam zapisal na svoji spletni strani, in ga na tak način predstavil medijem, pri čemer je moral pričakovati (ali bi vsaj lahko pričakoval), da bodo mediji zahtevali podrobnejšo razlago predstavljenih stroškov – če bi organ z zahtevanim dokumentom razpolagal, bi zaradi zaščite lastnega ugleda, zahtevani dokument prosilki zagotovo posredoval. Če namreč z dokumentom ne razpolaga, se pojavi velik dvom v točnost in kredibilnost objav organa za medije, kar pa nedvomno ne more biti v interesu organa.
Glede zahtevanega »razreza obratovalnih stroškov« torej kriterij t. i. materializirane oblike informacije javnega značaja ni izpolnjen, zato je v tem delu zahteva prosilke neutemeljena, zato je Pooblaščenec odločil, kot to izhaja iz 1.3. tč. izreka te odločbe.
Sklepno
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti (7. tč. 2. odst. 237. člena ZUP), da je bilo na prvi stopnji zmotno ugotovljeno, da vsi zahtevani dokumenti v celoti predstavljajo izjemo poslovne skrivnosti ter da sta bili določbi 2. in 3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ napačno uporabljeni, določba 7. člena ZDIJZ pa sploh ni bila uporabljena, vendar bi morala biti, ter da je izrek izpodbijane odločbe v ugodilnem delu v nasprotju z obrazložitvijo. Pooblaščenec je zato glede dokumentov, navedenih v 1.1. točki izreka te odločbe, na podlagi 1. odst. 251. člena ZUP, in glede zahteve prosilke za dostop do »razreza obratovalnih stroškov«, dopolnil postopek in na podlagi dopolnjenega postopka ugotovil, da je treba zadevo delno rešiti drugače, kot jo je na prvi stopnji rešil organ, zato je v teh delih izpodbijano odločbo organa, v skladu z 2. odst. 251. člena ZUP, odpravil in s to odločbo zadevo sam rešil tako, kot izhaja iz 1.1. in 1.3. tč. izreka te odločbe. Ker prosilka dostopa do podatkov, ki predstavljajo izjeme od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena ZDIJZ niti ni zahtevala, je Pooblaščenec v zvezi z dokumenti iz 1.1. tč. izreka te odločbe pritožbi prosilke ugodil v celoti in organu naložil, da ji posreduje te dokumente, pri čemer mora določene dele (izjeme, ki jih prosilka ni zahtevala) prekriti.
Glede zahtevanih pogodb o zaposlitvi za Tjorbjorna Manssona in Boštjana Gjerkeša je Pooblaščenec ugotovil, da bo pomanjkljivosti postopka hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, zato je v skladu s 3. odst. 251. člena ZUP izpodbijano odločbo organa tudi v tem delu odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek, kot to izhaja iz 1.2. tč. izreka te odločbe. Organ bo moral v ponovnem postopku ravnati po tej odločbi.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da organ z zahtevanim razrezom obratovalnih stroškov ne razpolaga, je zahtevo prosilke v tem delu zavrnil, kot to izhaja iz 1.3. tč. izreka te odločbe. V delih, ki jih prosilka s pritožbo ni izpodbijala (t. j. glede izjem od prostega dostopa, ki jih je ugotovil Pooblaščenec v tem postopku), je odločba organa postala pravnomočna.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper 1.2 točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Zoper ta sklep in preostale dele te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka