Purgator d.o.o. - Mestna občina Novo mesto
+ -Številka: 090-98/2014/2
Kategorije: Javna naročila, Poslovna skrivnost
POVZETEK:
Prosilec je iz prejetih ponudb ponudnikov na javnem naročilu zahteval podatke o referencah, ceni, partnerjih ter podizvajalcih. Organ je za neizbrane ponudnike zahtevane informacije zavrnil iz razloga izjeme poslovne skrivnosti. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da so neizbrani ponudniki zahtevane informacije o referencah, partnerjih ter podizvajalcih utemeljeno označili kot poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, zato je pritožbo v tem delu zavrnil. Medtem ko izjema poslovne skrivnosti ni podana glede zahtevanih informacijah o ceni, saj gre za dokumente, katerih podatki so javni na podlagi zakona, t.j. drugega odstavka 22. člena ZJN-2.
ODLOČBA:
Številka: 090-98/2014/2
Datum: 19. 6. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2 in 23/2014; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi podjetja Purgator d.o.o., Novi trg 9, 6230 Postojna, ki ga zastopa direktor ………… (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto (v nadaljevanju organ), št. 0901-5/2014 (1203) z dne 18. 3. 2014 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se 3. alineja 2. točke izreka odločbe Mestne občine Novo mesto, št. 0901-5/2014 (1203) z dne 18. 3. 2014 odpravi v delu, ki se nanaša na podatke o cenah ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije Obrazca št. 24 – Predračun iz ponudb ponudnikov CGP d.d., Novo mesto, BEGRAD d.d., Novo mesto in MALKOM Novo mesto d.o.o., Novo mesto, danih v okviru javnega naročila »Kanalizacija in vodovod Veliki Slatnik (II.faza)«, št. objave JN2382/2013 z dne 28. 2. 2013.
2. V delu, v katerem je prosilec zahteval podatke o referencah, partnerjih in podizvajalcih iz ponudb ponudnikov CGP d.d., Novo mesto, BEGRAD d.d., Novo mesto in MALKOM Novo mesto d.o.o., Novo mesto, danih v okviru javnega naročila »Kanalizacija in vodovod Veliki Slatnik (II.faza)«, št. objave JN2382/2013 z dne 28. 2. 2013, se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 19. 2. 2014 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je zahteval fotokopije prejetih ponudb, postopkovne dokumentacije in korespondence med naročnikom in ponudniki v zvezi z javnim naročilom »Kanalizacija in vodovod Veliki Slatnik (II. faza)«, objavljenim na Portalu javnih naročil, št. objave JN2382/2013 z dne 28. 2. 2013 (v nadaljevanju javno naročilo). Naknadno je prosilec dne 12. 3. 2014 zahtevo zožil in zahteval podatke o referencah, ceni, partnerjih ter podizvajalcih iz prejetih ponudb.
Organ je z odločbo zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval dokumente iz ponudbe izbranega ponudnika GPI TEHNIKA d.o.o., Novo mesto. Zavrnil pa dostop do podatkov o referencah, cenah, partnerjih in podizvajalcih iz ponudb ponudnikov CGP d.d., Novo mesto, BEGRAD d.d., Novo mesto in MALKOM Novo mesto d.o.o., Novo mesto in navedel, da v tem primeru javni interes ni podan, hkrati pa ne gre za porabo javnih sredstev. Prav tako je zavrnil dostop do varovanih osebnih podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika.
Zoper navedeno odločbo organa je prosilec vložil pritožbo, v kateri navaja, da je organ ravnal napačno, ko je zahtevo za dostop do dokumentov ponudnikov CGP d.d., Novo mesto, BEGRAD d.d., Novo mesto in MALKOM Novo mesto d.o.o., Novo mesto zavrnil, saj niso izpolnjeni pogoji iz 6. člena ZDIJZ. Poudarja, da ZDIJZ nikjer ne opredeljuje, da bi moral prosilec za dostop do informacije javnega značaja izkazati javni interes, ampak le določa, kaj se šteje za informacijo javnega značaja. Sklicevanje organa na dejstvo, da pri ponudbah preostalih ponudnikov ni mogoče govoriti o nadzoru javnosti nad porabo javnih sredstev, je napačno. Za takšno sklicevanje organa ni podlage v zakonu. Namen ZDIJZ ni le v izvajanju nadzora javnosti nad porabo javnih sredstev, ampak je namen zakona, kot ga opredeljuje 2. člen ZDIJZ, javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Prosilec pri tem še dodaja, da tudi Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/2013 - uradno prečiščeno besedilo in 19/2014; v nadaljevanju ZJN-2) ne določa, da se lahko zahteva vpogled le v ponudbo izbranega ponudnika. Organ je bil dolžan pri obravnavi zahteve za dostop do informacij javnega značaja presojati le, ali so podane izjeme iz 6. člena ZDIJZ ne pa, da je zahtevo zavrnil iz razloga, ker ne gre za ponudbe izbranega ponudnika. Nadalje navaja, da pri zahtevi, ki se nanaša na ponudbe neizbranih ponudnikov, ni mogoče govoriti o izjemi po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ne glede na to, ali sta ponudnika CGP d.d. in BEGRAD d.d. k svoji ponudbi predložila sklep o varovanju poslovne skrivnosti, so podatki, v katere zahteva vlagatelj dostop po ZDIJZ, javni podatki, ki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Poslovno skrivnost ureja 39. člen Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US in 82/13; v nadaljevanju ZGD-1), ki v zadnjem odstavku napotuje na področne zakone, ki izrecno določajo, kateri podatki morajo biti javni. V obravnavanem primeru prosilec zahteva dostop do dokumentov, ki so bili pridobljeni v okviru postopka javnega naročanja, ki je urejen v ZJN-2, zato je potrebno upoštevati drugi odstavek 22. člena ZJN-2, ki izrecno določa, katere informacije so, ne glede na oznako, vselej javne, pri tem pa ne dela nobenih razlik med izbranimi in neizbranimi ponudbami. Prosilec navaja še 8. in 22. člen ZJN-2 ter se sklicuje na odločbo Pooblaščenca št. 090-190/2012/14 z dne 30. 10. 2012 in sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1613/2009-32 z dne 28. 4. 2010, v kateri je Upravno sodišče sledilo stališču Pooblaščenca, da v postopku po ZJN-2 niso javni samo podatki, ki izkazujejo uvrstitev ponudbe na podlagi določenih meril, ampak tudi podatki, ki izkazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev. Poslovna skrivnost tako ne morejo biti podatki, na podlagi katerih je naročnik oddal javno naročilo, javnost pa ima pravico vedeti, ali je bil postopek izpeljan korektno. Glede na navedeno ne morejo biti kot poslovna skrivnost varovani deli ponudbe in pogodbe, v katerih gre za podatke o količini iz specifikacije, ceni na enoto, vrednosti posameznih postavk in skupni vrednosti iz ponudbe, pa tudi podatki, ki
izkazujejo izpolnjevanje pogojev in tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru ocenjevanja ponudbe na podlagi postavljenih meril. Pri teh podatkih gre torej za podatke, ki so javni že po zakonu (tretji odstavek 39. člena ZGD-1) in torej sploh ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti stranskega udeleženca. Kot slednje prosilec očita organu, da svoje odločbe ni obrazložil v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahteve, ki se nanaša na ponudbo ponudnika MALKOM NOVO MESTO d.o.o., zaradi česar odločbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz pritožbe izhaja, da so predmet tega pritožbenega postopka dokumenti iz ponudb ponudnikov CGP d.d., Novo mesto, BEGRAD d.d., Novo mesto in MALKOM Novo mesto d.o.o., Novo mesto, ki se nanašajo na reference, cene, partnerje ter podizvajalce.
Pooblaščenec je ugotovil, da je organ postopal pravilno in v postopek odločanja na prvi stopnji pozval subjekte, na katerih pravice bi lahko vplivala izdaja prvostopenjske odločbe. Po pregledu izpodbijane odločbe je Pooblaščenec ugotovil, da pritožbene navedbe glede obrazložitve izpodbijane odločbe držijo. Odločba je namreč slabo obrazložena glede dokumentov, ki jih je organ zavrnil. Navedeno predstavlja bistveno kršitev postopka, kar bo Pooblaščenec v tem pritožbenem postopku odpravil.
Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V konkretnem primeru ni sporno, da zahtevane informacije obstajajo, saj organ z njimi razpolaga v materializirani obliki. Prav tako ni sporno, da informacije izvirajo iz delovnega področja organa.
Pooblaščenec je ugotovil, da so tako organ zavezanec, kot tudi stranski udeleženci v zvezi z zahtevanimi podatki zatrjevali izjemo poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu dostop do zahtevane informacije zavrne, če gre za podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Institut poslovne skrivnosti je urejen v ZGD-1, ki v prvem odstavku 39. člena določa, da je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1 - t.i. subjektivni kriterij). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1 - t.i. objektivni kriterij).
Pooblaščenec je vpogledal v dokumente iz ponudb neizbranih ponudnikov, do katerih je organ zavrnil dostop zaradi izjeme poslovne skrivnosti in dokumente prvostopne zadeve ter ugotovil:
- CGP d.d., Novo mesto je ponudbi priložil sklep o določitvi dela ponudbene dokumentacije za poslovno skrivnost, iz katerega izhaja, da se za poslovno skrivnost določa celotna ponudba, razen v tistem delu, kjer je glede na veljavno zakonodajo izrecno določeno, da gre za javno dostopne podatke. Prav tako sta sklepa o določitvi poslovne skrivnosti priložila podizvajalca in določila, da za poslovno skrivnost določata vse s ponudnikove strani predložene dokumente v zvezi s predmetnim postopkom javnega naročanja, razen podatkov iz drugega odstavka 22. člena ZJN-2. Pooblaščenec je ugotovil, da je celotna ponudba tudi vidno označena s »POSLOVNA SKRIVNOST«. Prav tako je v odgovoru na poziv za priglasitev stranske udeležbe navedel, da se ne strinja z dostopom do zahtevanih podatkov, saj s ponudbo niso uspeli, zato ne more biti dostopa po ZDIJZ. Vpogled v ponudbeno dokumentacijo v postopku javnega naročanja omogoča ZJN-2, ki pa v konkretnem primeru ne more biti več uporabljen, saj se je javno naročilo že zaključilo. Torej se v konkretni zadevi ne more več uporabiti ZJN-2, ki v postopku javnega naročanja razkritje teh podatkov sicer omogoča. Podatki, ki jih vsebuje ponudba, so namreč take narave, da bi njihovo razkritje morebitnim drugim poslovnim subjektom omogočilo konkurenčno prednost, saj bi dobili prost vpogled v tako obračunski del ponudbe kot tudi v drug vsebinski del ponudbe. Nadalje je navedel, da bi izdaja drugih podatkov družbi lahko povzročila veliko gospodarsko škodo. Izvajanje kanalizacije predstavlja svojevrsten know-how in izdaja predvsem podatkov iz obračunskega dela ponudbe bi pomenila, ne samo, da bi se ostale družbe seznanile s cenami posameznih elementov dela in materiala, temveč tudi, da bi natančneje spoznale delovni proces družbe. V takem primeru bi družba CGP d.d. lahko utrpela veliko gospodarsko škodo, ki bi jo bila prisiljena terjati preko institutov izvensodne poravnave oziroma po potrebi pred pristojnim civilnim sodiščem.
- BEGRAD d.d., Novo mesto je ponudbi priložil sklep o poslovni skrivnosti, ki vse zahtevane dokumente označuje za poslovno skrivnost. Dokumente, ki se nanašajo na reference, partnerje ter podizvajalce je še vidno označil z »BEGRAD – POSLOVNA SKRIVNOST«. Podatki o cenah, ki so vsebovani v Obrazcu št. 24 – Predračun (134 strani), pa oznake poslovne skrivnosti ne nosijo. Prav tako je v odgovoru na poziv za priglasitev stranske udeležbe ponovno navedel, da je celotna ponudba, na podlagi ponudbi priloženega Sklepa o poslovni skrivnosti in žiga »Begrad – poslovna skrivnost«, varovana kot poslovna skrivnost, na podlagi prvega odstavka 39. člena ZGD-1, zaradi česar stranski udeleženec meni, da mu ni treba navajati, kakšna škoda bi mu lahko nastala v primeru razkritja posameznega dokumenta iz ponudbe. Ob tem še dodaja, da drugi odstavek 22. člena ZJN-2 določa javnost nekaterih podatkov iz ponudbe, oddane v postopku javnega naročila, vendar gre v tem primeru za javnost v razmerju do ostalih udeležencev v postopku javnega naročila, ki so oddali ponudbo in izvajajo vpogled na podlagi določil ZJN-2, ne pa tudi za ostalo javnost, ki želi dostop do podatkov iz ponudb na podlagi določil ZDIJZ.
- MALKOM Novo mesto d.o.o., Novo mesto, s posredovanjem ponudbe te ni označil za poslovno skrivnost po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 (ni vidno označena in ni pisne odredbe). V odgovoru na poziv za priglasitev stranske udeležbe je sporočil, da glede na to, da niso bili izbrani ponudnik, ne dovoljuje vpogleda v dokumentacijo. Organu je posredoval Sklep glede opredelitve obsega ponudbene dokumentacije kot poslovna skrivnost z dne 27. 3. 2013. Navedeni sklep se nanaša izrecno na predmetni javni razpis in kot poslovno skrivnost določa vse zahtevane podatke iz ponudbe.
Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da so vsi trije stranski udeleženci v danem primeru zahtevane dokumente vidno in nedvoumno označili kot poslovno skrivnost in/ali predložili tudi pisno odredbo o varovanju poslovne skrivnosti. Vse navedeno ustreza zakonski določbi po prvem odstavku 39. člena ZGD-1. Takšna določitev poslovne skrivnosti pomeni, da se v danem primeru ni mogoče spuščati v presojo o sami pomembnosti tako označenih podatkov, niti v vprašanje, ali bi z razkritjem zahtevanih podatkov nastala občutna škoda. To pomeni, da ni mogoče ugotavljati oz. družbi ni treba dokazovati, da bi z razkritjem podatkov nastala natančno določena in obrazložena škoda v smislu konkurenčne prednosti. ZGD-1 je namreč v prvem odstavku 39. člena omogočil družbi, da ta sama, s svojim aktom in s svojo voljo, kot poslovno skrivnost označi katerekoli podatke in na takšen način poskrbi za njihovo varnost. Pooblaščenec torej meni, da so stranski udeleženci v konkretnem primeru sicer storili vse potrebno, da bi zavarovali zahtevane podatke, ki so jih označili kot poslovno skrivnost, vendar pa je v obravnavanem primeru treba ugotoviti tudi, ali zahtevane informacije vsebujejo podatke, ki so javni že na podlagi zakona in ki, po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. V zadnjem odstavku torej ZGD-1 napotuje na področne zakone, ki izrecno določajo, kateri podatki morajo biti javni. Določba tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 velja tako v primeru subjektivnega, kot objektivnega kriterija obstoja poslovne skrivnosti. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Ker v obravnavanem premeru prosilec zahteva dostop do dokumentov, ki so bili pridobljeni v okviru postopka javnega naročanja, ki je urejen v ZJN-2, je primarno treba ugotoviti, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb ZJN-2.
ZJN-2 v 22. členu izrecno določa, katere informacije so, ne glede na oznako, vselej javne, pri tem pa ne dela nobenih razlik med izbranimi in neizbranimi ponudniki. Pooblaščenec je ugotovil, da od zahtevanih podatkov samo podatki o cenah predstavljajo podatke iz drugega odstavka 22. člena ZJN-2. Ti podatki (cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe) so vsebovani na Obrazcu št. 24 – Predračun (134 strani). Navedeno pomeni, da gre za podatke, določene v drugem odstavku 22. člena ZJN-2, ki že po zakonu ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Posledično dostopa do zahtevanih dokumentov ni mogoče zavrniti s sklicevanjem na izjemo varstva poslovne skrivnosti, saj dokumenti (ponudbeni predračuni), poleg podatkov, ki so kot javni izrecno določeni v ZJN-2, vsebujejo le še podatke o opisu storitve, vendar je tu potrebno dodati, da že po sami logiki zakona lahko sklepamo, da če je javna cena na enoto določene količine (predmetov, dela, storitev ipd.), je javen tudi opis posamezne enote (storitve). Hkrati je Pooblaščenec ugotovil, da je Obrazec št. 24 – Predračun bil predpisan in je torej enak v vseh treh ponudbah neizbranih ponudnikov.
Glede na navedeno je pritožba v tem delu utemeljena. Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ v delu, ki se nanaša na podatke o ceni, iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca v tem delu ugodil in, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa v tem delu odpravil ter sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka odločbe.
Glede zahtevanih podatkov iz ponudb nezbranih ponudnikov, ki se nanašajo na reference, partnerje ter podizvajalce, je Pooblaščenec ugotovil, da ne gre za podatke, ki bi bili javni po ZJN-2. Pooblaščenec je omenjene informacije preizkusil še z vidika tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki preseže tudi morebitne izjeme (npr. poslovne skrivnosti, itd.) takrat, ko gre za podatke o porabi javnih sredstev, kar pomeni, da ima javnost tudi preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico nadzora nad porabo javnih sredstev. Preglednost in javnost postopkov sta določena v javnem interesu in v interesu zainteresiranih ponudnikov. Vendar pa je treba ob tem poudariti, da je v javnem interesu zlasti preglednost namena in način porabe javnih sredstev. V konkretnem primeru so predmet presoje dokumenti iz ponudb ponudnikov, ki v postopku javnega naročanja niso bili izbrani. Povedano drugače, zahtevana dokumentacija, ki se nanaša na reference, partnerje ter podizvajalce, ne predstavlja podlage za porabo javnih sredstev, ki v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ preseže tudi morebitne izjeme, zato ni ovir, da bi bila varovana kot poslovna skrivnost. Pooblaščenec je sicer v svojih odločbah že večkrat odločil, da se na najugodnejšo ceno ni mogoče opreti, če izbrani ponudnik ne izpolnjuje ostalih pogojev, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima javnost možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna. Ker pa, kot rečeno, v danem primeru ne gre za dokumentacijo izbranega ponudnika, na podlagi katere bi se porabljala javna sredstva, niso podani pogoji za uporabo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar pomeni, da predstavljajo poslovno skrivnost in s tem izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na tem mestu Pooblaščenec pojasnjuje, da je sklicevanja prosilca na odločbo Pooblaščenca št. 090-190/2012/14 z dne 30. 10. 2012 in sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1613/2009-32 z dne 28. 4. 2010 neutemeljeno, saj je v navedenih primerih šlo za dostop do podatkov izbranega ponudnika. Navedeno pomeni, da citirana odločba in sodba nista relevantni za konkreten pritožbeni postopek.
Pritožba prosilca za dostop do informacij iz ponudb neizbranih ponudnikov o referencah, partnerjih ter podizvajalcih je torej neutemeljena in se v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrne.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka