Sindikat vojakov Slovenije - Zavod RS za zaposlovanje
+ -Številka: 090-92/2014/2
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je zahteval fotokopije odločb o dodelitvi pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ki jih je organ izdal dvema posameznikoma, ki ju je prosilec opredelil z imenom in priimkom. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec je ugotovil, da je pritožba prosilca, ki se je skliceval na možnost uporabe instituta delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ, neutemeljena. Ugotovil je namreč, da bi že samo ugotavljanje izpolnjenosti kriterija materializirane oblike (torej, ali zahtevani odločbi sploh obstajata) pomenilo kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov in posledično tudi delni dostop ni mogoč. Organ bi namreč brez zakonske podlage razkril podatek o tem, da sta dva posameznika uveljavljala pravico iz zavarovanja za primer brezposelnosti in jima je bilo ugodeno, pri čemer denarno nadomestilo za primer brezposelnosti ne pomeni porabe javnih sredstev.
ODLOČBA:
Številka: 090-92/2014/2
Datum: 10. 7. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2 in 23/2014-ZDIJZ-C; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Sindikata vojakov Slovenije, p.p. 56, 2310 Slovenska Bistrica, ki ga zastopa predsednik Gvido Novak (v nadaljevanju: prosilec), z dne 8. 4. 2014, zoper odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Rožna dolina, Cesta IX/6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 1220-1/2014-9900-29-1993, z dne 3. 4. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 8.4. 2014 zoper odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje št. 1220-1/2014-9900-29-1993 z dne 3. 4. 2014 se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Organ je dne 27. 3. 2014 od prosilca prejel zahtevo za posredovanje fotokopije odločb, s katerima je organ _________ in __________ priznal pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Navedel je, da naj bi navedena posameznika v tem letu pridobila pravico do nadomestila za čas brezposelnosti. Prosilec je želel odločbi pridobiti, ker gre za nedavno zaposlena v Slovenski vojski oziroma na Ministrstvu za obrambo in je želel zaposlene seznaniti z možnostmi uveljavljanja pravice iz naslova brezposelnosti.
Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 1220-1/2014-9900-29-1993, z dne 3. 4. 2014, iz razloga varstva osebnih podatkov po 3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Navedel, je, da bi s posredovanjem zahtevanih fotokopij kršil Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).
Prosilec je v pritožbi z dne 8. 4. 2014 izpodbijal odločbo organa št. 1220-1/2014-9900-29-1993, z dne 3. 4. 2014, v celoti, ker meni, da s posredovanjem ne bi bil kršen ZVOP-1, saj bi lahko organ njegovi zahtevi ugodil tako, da bi prekril osebne podatke.
Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 23. 4. 2014, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP odločbo preizkusil v delu, v katerem jo je pritožnik oziroma prosilec izpodbijal. Odločbo je preizkusil v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec se strinja z odločitvijo organa in se v celoti opira na njegovo obrazložitev in dodaja, da bi v konkretnem primeru nedvomno prišlo do kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov že s tem, ko bi organ razkril gol (ne)obstoj zahtevanih dokumentov – torej že s tem, ko bi ugotavljal izpolnjenost t. i. kriterija materializirane oblike informacij javnega značaja.
Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. tč. 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. tč. 6. člena ZVOP-1). Obdelava osebnih podatkov v skladu s 3. tč. 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).
V skladu z določbo 1. odst. 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se v skladu z določbo 16. člena ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače, določba 5. tč. 1. odst. 91. člena ZVOP-1 pa določa, da se z globo kaznuje za prekršek pravna oseba, če zbrane osebne podatke nadalje obdeluje v nasprotju s 16. členom ZVOP-1.
V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3 tč. 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, ki so jih v okviru svojih zakonitih pristojnosti zbrali na podlagi zakona (glej na primer odločbo Pooblaščenca št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno Sodbo upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v zahtevanih dokumentih v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).
Pooblaščenec se sicer strinja s prosilcem, da načeloma odločba o priznanju pravice do nadomestila za čas brezposelnosti ustreza definiciji informacije javnega značaja - organ jo izdela sam v okviru svojih javnopravnih pristojnosti (pristojnost odločati o pravici do denarnega nadomestila). Glede na to, da je prosilec zahteval odločbi, ki se nanašata na dva določena posameznika, ki ju je opredelil z imenom in priimkom, se niti organ niti Pooblaščenec brez kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov ne moreta konkretno opredeliti do tretjega pogoja za obstoj informacije javnega značaja - kriterija materializirane oblike. Že podatki o tem, ali sta posameznika pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti sploh uveljavljala, še toliko bolj, ali sta jo pridobila, v kolikšni višini in trajanju, so osebni podatki posameznikov, ki sta s sklicevanjem na njuno ime in priimek nedvoumno določena in torej pomenijo osebne podatke po definiciji 1. tč. 6. člena ZVOP-1 v povezavi z 2. tč. 6. člena tega zakona.
Pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti je pravica iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Sredstva za zavarovanje za primer brezposelnosti se zagotavljajo s prispevki delavcev, organizacij in delodajalcev in se zbirajo v proračunu RS ter se preko finančnega načrta upravnega organa, pristojnega za delo usmerjajo izvajalcem programov po namenih porabe. V proračunu RS se zagotavljajo le sredstva za druge namene, ki jih določa Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 107/2006-UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju. ZZZPB), sredstva za delo zavoda in sredstva za kritje primanjkljaja sredstev zavarovanja za primer brezposelnosti (pri čemer po naravi stvari ni mogoče ugotoviti, kateri posamezni upravičenec je prejel tista sredstva iz proračuna RS, ki predstavljajo »kritje primanjkljaja«). Torej pri pravici do nadomestila v primeru brezposelnosti ne gre za podatke o porabi javnih sredstev.
Pooblaščenec ni presojal interesa javnosti na transparentnosti delovanja organa, ki naj bi ga dosegel s pridobitvijo zahtevanih dveh odločb, saj ga prosilec ni zatrjeval niti ga očitno ne zasleduje. Zasleduje predvsem lasten interes oziroma interes svojih članov, kar izhaja iz njegovih pojasnil v sami zahtevi in dejstva, da je prosilec zahtevo naslovil na organ in ni zahtevanih odločb pridobil neposredno od dveh posameznikov (kar bi, glede na to, da oba posameznika očitno pozna, oziroma podatke o obeh posameznikih pridobiva na druge načine).
Glede na vse zgornje argumente je logično, da v konkretnem primeru tudi instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ za ta primer ni mogoče uporabiti, saj bi že z razkritjem obstoja zahtevanih dokumentov prišlo do razkritja varovanih osebnih podatkov.
Pooblaščenec je upoštevajoč navedene pravne podlage in zahtevo prosilca, ugotovil, da bi že z razkritjem podatka o tem, ali obstajata odločbi o dodelitvi denarnega nadomestila za primer brezposelnosti za posameznika, ki ju je prosilec z imenom in priimkom določil s svojo zahtevo z dne 27. 3. 2014, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov po 5. tč. 1. odst. 91. člena ZVOP-1 v povezavi s 16. členom ZVOP-1, saj se podatek o obstoju dveh odločb o dodelitvi denarnega nadomestila za primer brezposelnosti nanaša na z zahtevo določena posameznika, zakonska podlaga za posredovanje teh osebnih podatkov dveh posameznikov širši javnosti pa ne obstaja, hkrati pa ne gre za porabo javnih sredstev. Seznanitev z odločbama, v katerih bi organ prekril imeni, priimka in naslova, tudi ne bi bila mogoča, brez, da bi organ razkril še druge varovane osebne podatke posameznikov (podatek o uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, odločitvi o tem zahtevku, delovna doba, zavarovalna doba in drugi podatki, ki jih običajno takšna odločitev vsebuje) in s tem ogrozil njihovo zaupnost.
Ker je bil postopek pred odločbo pravilen in je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilca pa neutemeljena, je Pooblaščenec na podlagi 1. odst. 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka