Prosilec - Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana
+ -Številka: 090-87/2014/2
Kategorije: Kršitev materialnega prava, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilka je zahtevala seznanitev z informacijami, ki se nanašajo na oddajo določenega neprofitnega stanovanja v najem. Organ je prosilki posredoval informacije o pravnih podlagah za oddajo v najem, zahtevo pa je zavrnil v delu, ki se je nanašala na posredovanje imena in priimka upravičenca do najema. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da pritožba prosilke, zoper del odločbe, s katero ji je organ ugodil, ni dovoljena. Glede zavrnilnega dela odločbe je Pooblaščenec ugotovil, da je na prvi stopnji prišlo do kršitve materialnega prava, ker organ pri odločanju ni uporabil določbe 1. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev), ampak je zahtevo prosilke zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov (3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ).
ODLOČBA:
Številka: 090-87/2014/2
Datum: 16. 7. 2014
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po namestnici pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (pooblastilo št. 110-17/2016/48 z dne 17.8.2009), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2 in 23/2014 - ZDIJZ-C; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP) in prvega odstavka 252. člena ZUP, o pritožbi ________ (v nadaljevanju: prosilka), z dne 4. 4. 2014, zoper odločbo Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, Zarnikova 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 36-2307/2014-3209, z dne 18. 3. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednji
S K L E P:
1. Pritožba prosilke zoper ugodilni del I. točke in II. točko izreka odločbe Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana št. 36-2307/2014-3209, z dne 18. 3. 2014, se zavrže.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
in
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke zoper zavrnilni del I. točke izreka in zoper III. točko izreka odločbe Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana št. 36-2307/2014-3209, z dne 18. 3. 2014, se ugodi. Zavrnilni del I. točke in celotna III. točka izreka odločbe Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana št. 36-2307/2014-3209, z dne 18. 3. 2014, se odpravita in se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti dostop do podatka o imenu in priimku upravičenca do najema neprofitnega stanovanja št. 12 v Polju 374.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilka je dne 20. 2. 2014 od organa zahtevala informacije, kdaj in komu in na podlagi česa je bilo podeljeno stanovanje št. 12 v Polju 374 ter če je to stanovanje prazno, zakaj je tako.
Organ je prosilki z odločbo št. 36-2307/2014-3209, z dne 18. 3. 2014 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) s I. točko izreka delno ugodil. V II. točki izreka je pojasnil, kdaj in na podlagi česa je bilo stanovanje št. 12 v Polju 374 dodeljeno upravičencu. S III. točko izreka je zahtevo prosilke zavrnil v delu, v katerem je zahtevala osebne podatke najemnika (oziroma upravičenca do najema), ki mu je bilo to neprofitno stanovanje dodeljeno v najem. Svojo odločitev je oprl na 3. tč 1. odst. 6. člena ZDIJZ in v obrazložitvi navedel, da ime, priimek, EMŠO, ipd., najemnika predstavljajo varovane osebne podatke.
Prosilka je 4. 4. 2014 pri organu na zapisnik vložila pritožbo, v kateri je želela, da Pooblaščenec preveri regularnost odločbe. Menila je, da nimajo vsi ljudje enakih možnosti, ker naj bi se le nekaterim ugodilo, ko zaprosijo za drugo stanovanje, in da je zaradi dolgoletnih zapletov z organom, na nek način kaznovana. Nadalje je navedla, da se s tem krši ustavni zakon – enakost pred zakonom, ker se glede liste A in B ne omogoča vsem enakih možnosti (tistim, ki so uvrščeni na listo B, naj bi zakon omogočal večjo kvadraturo stanovanj in posledično boljša stanovanja na boljših lokacijah).
Organ je pritožbo prosilke kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Pritožba je delno nedovoljena.
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da prosilka nima pravovarstvenega interesa za nasprotovanje ugodilnemu delu I. točke in II. točki izreka izpodbijane odločbe, saj ji je organ v teh delih ugodil. Na podlagi prvega in drugega odstavka 26. člena ZDIJZ ima prosilec pravico do pritožbe zoper odločbo, s katero je organ zahtevo zavrnil, zoper sklep, s katerim je organ zahtevo zavrgel, ter v primeru iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona (t. j. če prosilec meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, pa mu organ tudi po ponovnem zaprosilu v treh dneh ne omogoči dostopa do informacij, ki jih je zahteval) ali če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z drugim odstavkom 17. člena (ena od predpisanih oblik). Prosilka v pritožbi ni zatrjevala, da je prejela informacije, ki jih ni zahtevala, niti, da je prejela informacije v napačni obliki. Pritožba prosilke je v navedenih delih torej nedovoljena, ker pritožnica ne uveljavlja nobene svoje pravice oziroma pravne koristi (2. tč. 1. odst. 129. člena ZUP). Če pritožba ni dovoljena, pa je iz tega razloga ni zavrgel že organ prve stopnje, jo na podlagi prvega odstavka 246. člena ZUP zavrže organ druge stopnje. Ker organ prve stopnje prosilkine pritožbe v nedovoljenem delu (t. j. v delu, ki se nanaša na ugodilne dele izpodbijane odločbe) ni zavrgel, jo je kot nedovoljeno zavrgel Pooblaščenec, kot to izhaja iz 1. tč. izreka tega sklepa.
Pritožba je delno utemeljena.
Dela prosilkine pritožbe, s katerima izpodbija zavrnilni del I. točke izreka izpodbijane odločbe in njeno III. točko izreka, sta dovoljena, zato jo je Pooblaščenec v teh delih vzel v obravnavo. Pri tem je kot organ druge stopnje v skladu z drugim odstavkom 247. člena ZUP odločbo dolžan preizkusiti v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilka odločbo sicer izpodbija v celoti, ni pa v pritožbi navedla nobenih konkretnih pravno relevantnih razlogov za njeno izpodbijanje (izražala je le svoje nestrinjanje z odločitvami organa v zadevah dodeljevanja neprofitnih stanovanj v najem). Zato je Pooblaščenec po uradni dolžnosti presojal le, ali je na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Izpodbijana odločba prve stopnje je bila izdana v pravilnem postopku, je pa bil z njenimi zavrnilnimi deli (t. j. del I. tč. izreka in III. točka izreka) prekršen materialni zakon. Če organ druge stopnje ugotovi, da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam reši zadevo.
Organ prve stopnje ob obravnavanju prosilkine zahteve ni upošteval določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov), dostop do zahtevane informacije javnega značaja vseeno dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Niso vsi podatki, ki se nanašajo na upravičenca do najema določenega neprofitnega stanovanja v najem, varovani osebni podatki, ker gre vsaj pri imenu in priimku upravičenca za podatek o porabi javnih sredstev – gre za podatek o tem, kdo konkretno je upravičen do ugodnosti najema stanovanja, ki je v lasti občine oziroma javnega sklada, po neprofitni ceni (torej ceni nižji od tržne). Res je, da niso vsi podatki o upravičencu do najema tudi v povezavi s porabo javnih sredstev (na primer naslov, EMŠO, podatki o družinskih članih in podobno). Njegovo ime in priimek pa nedvomno sta. Prosilka drugih podatkov o upravičencu ni zahtevala – zahtevala je le podatek o tem, kdo je upravičenec do najema določenega neprofitnega stanovanja.
Organ je svojo določitev, da prosilki zavrne dostop do podatka o tem, kdo je upravičenec do najema, napačno oprl na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj bi moral odločiti, da ji ta podatek posreduje, in sicer na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Takšna je tudi ustaljena praksa Pooblaščenca in Upravnega sodišča RS.
Pooblaščenec je na podlagi zgornjih argumentov in pravnih podlag ugotovil, da je bil postopek pred odločbo sicer pravilen, da pa je organ prve stopnje v zavrnilnih delih (del I. točke izreka in celotna III. točka izreka izpodbijane odločbe) svojo odločitev oprl na napačne določbe ZDIJZ. Zato je pritožba prosilke v tem delu utemeljena, Pooblaščenec pa je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo v teh delih odpravil in o zadevi odločil kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba in sklep sta v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo in ta sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe in sklepa na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke