Pravno informacijski center nevladnih organizacij - Okrožno sodišče v Mariboru
+ -Številka: 090-85/2014/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Organ je zavrnil zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na dostop do dokumentov, iz katerih bi bilo razvidno katerim odvetnikom so bila nakazana sredstva iz naslova brezplačne pravne pomoči in naslova prvega pravnega nasveta ter kolikšna so bila ta sredstva, z obrazložitvijo, da s takšnima dokumentoma ne razpolaga. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da organ razpolaga s podatki o odvetnikih, ki so prejeli nakazilo iz naslova brezplačne pravne pomoči ter višino teh nakazil, ne razpolaga pa s podatki o odvetnikih, ki so prejeli nakazilo iz naslova prvega pravnega nasveta.
ODLOČBA:
Številka: 090-85/2014/5
Datum: 16. 6. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP) ter prvega odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij - PIC, Metelkova 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), z dne 8. 4. 2014, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru, Sodna ulica 14, 2503 Maribor (v nadaljevanju organ), št. Su 230100/2014 z dne 27. 3. 2014, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca zoper odločbo organa, št. Su 230100/2014 z dne 27. 3. 2014, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki, prosilcu posredovati: Izpis iz »Seznama računov – Knjiga prejetih računov« za proračunsko postavko brezplačna pravna pomoč, za odvetnike, pri čemer prekrije vse stolpce, razen stolpca 6 (izvajalec-naziv), stolpca 10, 11 (Znesek, Val) ter stolpca 13 (vsebina), v katerem prekrije opravilne številke zadev.
2. V delu, v katerem je prosilec zahteval posredovanje informacij o odvetnikih, ki so jim bila nakazana sredstva iz naslova prvega pravnega nasveta in višino teh sredstev, se pritožba zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 7. 3. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje informacij o tem, koliko sredstev je organ nakazal iz naslova brezplačne pravne pomoči in koliko sredstev iz naslova prvega (brezplačnega) pravnega nasveta. Prosilec se je želel seznaniti tudi z informacijo o tem, katerim odvetnikom so bila nakazana sredstva iz navedenih naslovov ter kolikšna so bila ta sredstva. Poleg navedenega je prosilca zanimala tudi informacija o tem, v kolikih primerih je organ odobril prvi pravni nasvet ter v katerih postopkih je bila največkrat dodeljena brezplačna pravna pomoč ter brezplačni pravni nasvet.
Organ je dne 27. 3. 2014 izdal odločbo št. Su 230100/2014 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca delno ugodil. Organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da ne razpolaga s podatkom, v katerih zadevah je bil dan prvi pravni nasvet, ker se v skladu z določilom 25. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZBPP) pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči za prvi pravni nasvet ne presoja vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP, kar pomeni, da stranka niti ne navede, za kakšen postopek želi prvi pravni nasvet. Prav tako elektronski vpisnik ne omogoča pregleda oziroma pridobitve podatkov o tem, koliko sredstev je bilo izplačanih za prvi pravni nasvet. V posledici navedenega je organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja delno zavrnil, saj z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Prosilec je v pritožbi z dne 8. 4. 2014 navedel, da bi sodišče moralo voditi evidence, iz katerih bi bilo razvidno, komu je nakazalo določene zneske in iz kakšnega naslova so bili ti zneski nakazani, saj gre vendarle za porabo javnih sredstev. Vsebinsko enake zahteve za dostop do informacij javnega značaja je prosilec naslovil na vsa sodišča, ki izvajajo brezplačno pravno pomoč, pri čemer je bilo ugotovljeno, da več sodišč ne vodi primernih evidenc, ki bi omogočale transparenten pregled porabe proračunskih sredstev. Prosilec meni, da dejstvo, da organ z dokumenti o porabi javnih sredstev ne razpolaga, ne more biti razlog za zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Gre namreč za informacije, ki bi morale biti brezpogojno dostopne, saj omogočajo nadzor nad delovanjem institucij in pregled nad porabo javnih sredstev. Prosilec še dodaja, da bi morala sodišča tovrstne podatke ustrezno zbirati in jih razvrstiti v primerne evidence, iz katerih bi bilo razvidno, kako se porabljajo javna sredstva. Prosilec navaja, da želi s pritožbo opozoriti na sistemski problem vodenja evidenc sodišč, hkrati pa želi, da se Pooblaščenec opredeli do obveznosti posredovanja podatkov o porabi javnih sredstev, konkretno glede podatkov o sredstvih, izplačanih za brezplačno pravno pomoč in prvi pravni nasvet. Prosilec v pritožbi poudari, da ga zanima, katerim odvetnikom so bila nakazana sredstva iz naslova brezplačne pravne pomoči in katerim iz naslova prvega pravnega nasveta ter kolikšna so bila ta sredstva.
Ker organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Z namenom ugotovitve resničnega stanja in razjasnitve vprašanja, ali organ z zahtevanimi dokumenti dejansko razpolaga, je Pooblaščenec na podlagi 10. člena ZInfP pri organu opravil ogled in camera.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Glede na to, da prosilec ni prejel zahtevanih informacij o odvetnikih, ki so jim bila nakazana sredstva iz naslova brezplačne pravne pomoči in naslova prvega pravnega nasveta ter informacije o višini nakazanih sredstev, organ pa zavrnitev dostopa do informacij utemeljuje z navedbo, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, je Pooblaščenec primarno ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen kriterij za opredelitev informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Iz navedene definicije so razvidni trije pogoji za obstoj informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
V okviru ogleda in camera je organ Pooblaščencu pojasnil, da je napačno tolmačil zahtevo prosilca. Organ je namreč menil, da je prosilec želel pridobiti zgolj podatke, ki se nanašajo na prvi pravni nasvet. Uradna oseba Pooblaščenca je organu pojasnila, da iz zahteve prosilca izhaja, da se želi seznaniti s podatkom komu in koliko sredstev so nakazali iz naslova brezplačne pravne pomoči ter komu in koliko so nakazali iz naslova prvega pravnega nasveta. Navedeno izhaja tudi iz pritožbe prosilca, ko je izrecno navedel, da ga zanima katerim odvetnikom so bila nakazana sredstva iz naslova brezplačne pravne pomoči in naslova prvega pravnega nasveta ter kolikšna so bila ta sredstva. Organ je pojasnil, da finančna služba vodi evidenco vseh izplačil v breme proračunske postavke »brezplačna pravna pomoč«, ločeno po prejemnikih nakazil oz. poslovnih partnerjih. Iz evidence je razvidno, v kateri opravilni številki je bilo izvedeno nakazilo (št. brezplačne pravne pomoči), ne pa tudi namen oz. vrsta odobrene brezplačne pravne pomoči (npr. prvi pravni nasvet). Iz proračunske postavke »brezplačna pravna pomoč« se vršijo nakazila tako odvetnikom, izvršiteljem, sodnim izvedencem. Organ posebej poudari, da nakazilo za brezplačno pravno pomoč v posameznem proračunskem letu ne pomeni, da je bila slednja tudi nudena v istem letu.
Na ogledu in camera je bilo torej ugotovljeno, da organ razpolaga z dokumentom, iz katerega izhaja, katerim odvetnikom so bila nakazana sredstva iz naslova brezplačne pravne pomoči in kolikšna so bila ta sredstva, ne razpolaga pa z dokumentom, iz katerega izhaja, katerim odvetnikom so bila nakazana sredstva iz naslova prvega pravnega nasveta in kolikšna so bila ta sredstva. Organ je pojasnil, da ga k vodenju evidence nakazil iz naslova prvega pravnega nasveta ne zavezuje nikakršen predpis. Ko finančna služba evidentira zneske nakazil zgolj navede, da gre za brezplačno pravno pomoč, ne pa tudi, za katero obliko brezplačne pravne pomoči gre (npr. prvi pravni nasvet, sestava, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah, oprostitev plačila stroškov itd.). Organ zavrača očitek prosilca, da nekatera sodišča ne vodijo transparentnih evidenc. Organ je poudaril, da je bila pri njem izvedena skupna revizijska služba, ki je med drugim preverila tudi področje brezplačne pravne pomoči, pri čemer na tem področju nikoli ni bilo ugotovljenih nepravilnosti.
Glede na podana pojasnila organa Pooblaščenec ne vidi razlogov, da bi podvomil o njegovih navedbah, da z dokumentom, iz katerega bi izhajalo, katerim odvetnikom so bila nakazana sredstva iz naslova prvega pravnega nasveta ter kolikšna so bila ta sredstva, ne razpolaga. Organ je namreč, po mnenju Pooblaščenca, prepričljivo utemeljil, da dokument ne obstaja in tudi navedel, zakaj ne obstaja. Pooblaščenec tudi ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu ali njemu prikrival obstoj predmetnega dokumenta. Organ je namreč na ogledu in camera pojasnil, kako poteka sprejem vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter kako poteka evidentiranje nakazil iz naslova brezplačne pravne pomoči. Po mnenju Pooblaščenca v njegovih navedbah ni ničesar sumljivega oz. nobenega neskladja, iz katerega bi izhajalo, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom. Prav tako Pooblaščencu glede na navedbe prosilca in razpoložljivo dokumentarno gradivo, niso znane niti druge okoliščine, ki bi utemeljevale dvom v ugotovitev organa, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Še več, prosilec sam v pritožbi ugotavlja, da večina sodišč, na katere je naslovil vsebinsko enake zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ni mogla posredovati zahtevanih podatkov, pri čemer primeroma navede ravno podatek, iz katerih naslovov (brezplačna pravna pomoč ali prvi pravni nasvet) so sredstva nakazana posameznim odvetnikom. Posledično Pooblaščenec ugotavlja, da dokument, iz katerega bi izhajalo, katerim odvetnikom so bila nakazana sredstva iz naslova prvega pravnega nasveta ter kolikšna so bila ta sredstva, pri organu ne obstaja.
Na tem mestu se Pooblaščenec opredeljuje tudi do navedbe prosilca, da želi s pritožbo opozoriti na sistemski problem vodenja evidenc sodišč in navedbe, da samo dejstvo, da sodišča z dokumenti o porabi javnih sredstev ne razpolagajo, ne more biti razlog, da organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrne. V zvezi z navedenim Pooblaščenec pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organov ter v vprašanje, zakaj organi ne vodijo evidenc, ki bi omogočale pregled nad finančnim poslovanjem. Prav tako pritožbeni postopek ni in ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij, ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga oziroma mu ne more naložiti, naj si pridobi ali naj ustvari zahtevano informacijo.
Pooblaščenec je na podlagi vsega navedenega prišel do zaključka, da organ razpolaga z dokumentom, ki prosilcu še ni bil posredovan in predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Zato je Pooblaščenec v tem delu odpravil prvostopenjsko odločbo in organu, v skladu s prvim in drugim odstavkom 251. člena ZUP, naložil, naj prosilcu posreduje izpis iz »Seznama računov – Knjiga prejetih računov« za odvetnike v breme proračunske postavke brezplačna pravna pomoč, na način, kot je določen v prvi točki izreka te odločbe. Z dokumentom, ki bi ustrezal prosilčevi zahtevi o odvetnikih, ki so jim bila nakazana sredstva iz naslova prvega pravnega nasveta in kolikšna so bila ta sredstva, pa organ ne razpolaga, zato pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je zato v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe in pritožbo prosilca zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Mevlida Mehović, univ. dipl. prav.,
Asistentka svetovalca Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka