Prosilec - Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o.
+ -Številka: 090-84/2014/4
Kategorije: Okoljski podatki, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilka je od organa zahtevala poročilo o prvih meritvah za malo čistilno napravo. Organ ji je oceno posredoval, v oceni pa je določene podatke prekril iz razloga varovanja osebnih podatkov. Pooblaščenec je pri reševanju pritožbe ugotovil, da si je organ izjemo varstva osebnih podatkov tolmačil preširoko in odločil, da podatek o številki lokalnega identifikatorja male komunalne čistilne naprave, lokaciji male komunalne čistilne naprave, občini, identifikacijski številki priključene stavbe in lokaciji iztoka iz male komunalne čistilne naprave ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov posameznika, zato je pritožbi prosilke delno ugodil. Lokacija iztoka iz male komunalne čistilne naprave predstavlja tudi okoljski podatek, za katerega že ZVO-1 določa, da je javen.
ODLOČBA:
Številka: 090-84/2014/4
Datum: 13. 6. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, 23/2014, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …, ki jo zastopa … (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Vodovod – Kanalizacija javno podjetje, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. 416 (797)/2014-IJZ/ZO z dne 24. 3. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana odločba organa delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo Ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, z dne 16. 1. 2014, tako da v dokumentu prekrije:
- ime in priimek naveden v vrstici: Lokalni identfikator in naziv male komunalne čistilne naprave,
- ime, priimek in naslov v vrstici: Lastnik male komunalne čistilne naprave,
- ime, priimek in naslov v vrstici: Upravljavec male komunalne čistilne naprave
- številko v vrstici: Število prebivalcev v priključenih stavbah,
- imena in priimke v vrstici: Osebe, prisotne pri pregledu delovanja male komunalne čistilne naprave,
- ime, priimek in podpis v vrstici: Ime in priimek osebe, ki je izdelala oceno obratovanja.
2. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je po pooblaščencu dne 7. 3. 2014 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedla, da je v prostorih organa želela pridobiti podatke iz poročila o prvih meritvah za malo čistilno napravo, zgrajeno in delujočo na parceli št. … k.o. …, vendar jo je pristojna sodelavka poučila, da so želeni podatki varovani in da jih ne sme posredovati. Ker ji ni poznano, s katerim prepisom so podatki o iztokih in pretokih iz omenjene čistilne naprave varovani, je zahtevek za podatke vložila še pisno.
Organ je dne 24. 3. 2014 izdal odločbo št. 416(797)/2014-IJZ/ZO, s katero je zahtevo prosilke delno zavrnil, in sicer v naslednjih delih:
- lokalni identifikator in naziv male komunalne čistilne naprave (ime, priimek, naslov),
- lastnik male komunalne čistilne naprave (ime, priimek, naslov),
- upravljavec male komunalne čistilne naprave (ime, priimek ali naziv, naslov),
- lokacija male komunalne čistilne naprave (koordinate x, y v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1:5.000,
- priključene stavbe – navedba identifikacijske številke (MID EHIŠ),
- število prebivalcev po priključenih stavbah,
- lokacija iztoka iz male komunalne čistilne naprave (koordinate x, y v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1:5.000),
- osebe, prisotne pri pregledu delovanja male komunalne čistilne naprave,
- ime in priimek osebe, ki je izdelala oceno obratovanja,
v preostalem delu pa je zahtevi prosilke ugodil. Organ je v obrazložitvi pojasnil, da je ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje varovane osebne podatke, je pa mogoče z institutom delnega dostopa omogočiti dostop do dokumenta. Organ je zato prekril osebne podatke fizične osebe, oziroma vse določljive podatke, ki bi fizično osebo identificirali.
Prosilka je dne 7. 4. 2014 podala pritožbo, v kateri je navedla, da odločbo izpodbija na podlagi 1. točke prvega odstavka 237. člena ZUP. Navedla je, da je prejela odločbo z zahtevanim dokumentom, na katerem so bili prekriti vsi podatki, navedeni v izreku napadene odločbe. Navaja, da 4. člen Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav navaja pogoje ustreznosti odvajanja in mejne vrednost emisij, ki pa nikakor ne smejo biti nedostopni zainteresirani javnosti oz. lastnikom prizadetih nepremičnin. Ravno iz tega razloga meni, da ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi, ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke. Glede na navedeno predlaga, da se napadena odločba odpravi in da se pritožnici omogoči pridobitev vseh podatkov za omenjeno čistilno napravo.
Organ je pritožbo prosilke, v skladu z 245. členom ZUP, odstopil v pristojno reševanje Pooblaščencu, z dopisom št. 551/2014-IJZ z dne 10. 4. 2014.
Ker je organ Pooblaščencu posredoval zahtevano dokumentacijo, v kateri so bili delno prekriti določeni podatki, je Pooblaščenec z dopisom št. 090-84/2014/2 z dne 14. 4. 2014 organ pozval, da mu posreduje dokumentacijo, ki jo je zahtevala prosilka, ne da bi dokumente predhodno anonimiziral, saj lahko Pooblaščenec le na takšen način presodi, ali je odločitev organa prve stopnje pravilna in zakonita.
Organ je zahtevano dokumentacijo Pooblaščencu posredoval z dopisom št. 551-1/2014-IJZ z dne 15. 4. 2014.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnica oziroma prosilka izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz vložene pritožbe, prosilka izpodbija odločbo organa v delu, v katerem ji je zavrnil dostop do osebnih podatkov, navedenih na Oceni obratovanja male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE z dne 16. 1. 2014 ter do vseh ostalih določljivih podatkov, ki bi fizično osebo identificirali.
2. Pojem in obstoj informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, ter da zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja.
Prosilka je zahtevala dostop do Ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave z dne 16. 1. 2014, pri čemer je organ prosilki dokument posredoval, prekril pa je naslednje podatke:
- lokalni identifikator in naziv male komunalne čistilne naprave (ime, priimek, naslov),
- lastnik male komunalne čistilne naprave (ime, priimek, naslov),
- upravljavec male komunalne čistilne naprave (ime, priimek ali naziv, naslov),
- lokacija male komunalne čistilne naprave (koordinate x, y v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1:5.000,
- občina,
- priključene stavbe – navedba identifikacijske številke (MID EHIŠ),
- število prebivalcev po priključenih stavbah,
- lokacija iztoka iz male komunalne čistilne naprave (koordinate x, y v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1:5.000),
- osebe, prisotne pri pregledu delovanja male komunalne čistilne naprave,
- ime in priimek osebe, ki je izdelala oceno obratovanja,
Organ se je v zadevi skliceval na varstvo osebnih podatkov fizičnih oseb in drugih določljivih podatkov, ki bi fizično osebo identificirali, s čimer se prosilka ni strinjala. Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotavljal, ali prikriti podatki predstavljajo katero izmed izjem, ki so opredeljene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
3. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi opiral na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije dejansko predstavljajo varovane osebne podatke, ki predstavljajo zatrjevano izjemo.
Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da ja obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom.
Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 5. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka, kar pomeni, da je razkritje osebnega podatka v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ prekril podatke, ki se nanašajo na posamezno lokacijo, in sicer lokacijo male komunalne čistilne naprave (koordinate x, y v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1:5.000), lokacije iztoka iz male komunalne čistilne naprave (koordinate x,y v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1:5.000) in naziv občine. V času odločanja organa prve stopnje je veljal Zakon o temeljni geodetski izmeri (Uradni list SRS, št. 16/74, 23/76 - ZGS, 42/86 in 25/14 – ZDGRS, v nadaljevanju ZTGI), na podlagi katerega so podatki temeljne geodetske izmere javni, razen tistih, ki se po posebnih predpisih štejejo za podatke, pomembne za narodno obrambo (prvi odstavek 11. člena). 4. člen določa, da se na vsem območju Slovenije postavi mreža temeljnih geodetskih točk, ki obsega mreži temeljnih geodetskih točk višjih in nižjih redov. Za celotno ozemlje Slovenije se izdelajo temeljni topografski načrti v merilu 1:5000 ali 1:10.000, temeljne topografske karte in pregledne karte Slovenije. Pooblaščenec zato ugotavlja, da podatki, ki se nanašajo na posamezno lokacijo male komunalne čistilne naprave, to so koordinate x, y v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1:5.000, niso varovani osebni podatki. Res je, da je mogoče na podlagi teh podatkov, preko podatkov, objavljenih v javnih knjigah, identificirati lastnika posamezne parcele, na kateri se nahaja mala komunalna čistilna naprava, vendar pa je ob tem potrebno upoštevati, da dostop do osebnih podatkov iz zemljiške knjige, ne pomeni neustavnega, nezakonitega ali neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, ki sta varovana z ZVOP-1. Zemljiška knjiga je namreč javna knjiga, ki je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Če prosilec, na podlagi koordinatnih številk, pride do podatka o parcelni številki nepremičnine in nato z vpogledom v zemljiško knjigo določi posameznike, ki so lastniki parcel, ne gre za obdelavo osebnih podatkov v nasprotju z ZVOP-1. Zaradi varstva zasebnosti pa v zemljiško knjigo, ki je sicer javna knjiga, praviloma ni mogoče vpogledovati po osebi oziroma ni mogoče pridobiti podatkov o vseh zemljiških parcelah, ki jih ima v lasti določen posameznik. Pooblaščenec na tem mestu dodaja še, da občina, v kateri se nahaja mala komunalna čistilna naprava, tudi ne more predstavljati varovanega osebnega podatka posameznika, saj podatek o občini, v kateri se določena naprava nahaja, ne more predstavljati varovanega osebnega podatka lastnika te naprave, saj občina ne predstavlja takšnega osebnega podatka, na podlagi katerega je mogoče identificirati določeno fizično osebo. Občina predstavlja večjo prostorsko enoto, v kateri prebiva več posameznikov, zato identifikacija posameznika s sklicevanjem na občino, v kateri je locirana mala komunalna čistilna naprava, praktično ni mogoča.
Smiselno podobna ureditev velja tudi za navedbo identifikacijske številke stavbe. Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 54/2011) v prilogi 3 (tj. Navodilo za izdelavo ocene obratovanja za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE), v 4. točki določa, da identifikacijska številka stavbe (MID EHIŠ) predstavlja medresorski identifikator iz evidence hišnih številk, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije. Zakon o evidentiranju nepremičnin (Ur. l. RS, št. 47/06, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZEN) določa, da se podatek o hišni številki vodi v Registru prostorskih enot. Tretji odstavek 110. člena ZEN določa, da se v register prostorskih enot vpisujejo tudi:
1. hišna številka stavbe,
2. lega stavbe s hišno številko.
Na podlagi 114. člena ZEN so zemljiški kataster, kataster stavb, register nepremičnin, evidenca državne meje in register prostorskih enot javne evidence. Na podlagi odločb Ustavnega sodišča št. U-I-98/11-17 je bil navedeni člen delno razveljavljen, kolikor določa javnost katastra v delu, ki se nanaša na podatke o lastniku, če gre za fizično osebo, ne pa tudi glede podatka o identifikacijski oznaki stavbe oz. identifikatorja iz evidence hišnih številk. Pooblaščenec zato ugotavlja, da identifikacijska številka stavbe ne sodi med varovane osebne podatke.
Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da je organ prekril podatek o lokalnem identifikatorju male komunalne čistilne naprave. Navodilo za izdelavo ocene obratovanja za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v 3. točki določa, da je lokalni identifikator enolično določena identifikacijska številka, ki jo mali komunalni čistilni napravi dodeli izvajalec gospodarske javne službe. Pooblaščenec ugotavlja, da ta podatek predstavlja številko, ki jo je organ dodelil mali komunalni čistilni napravi, pri čemer ta podatek ne more predstavljati osebnega podatka, saj gre za podatek, ki se nanaša na komunalno čistilno napravo in ne na posameznika, zato ta podatek ne more biti varovan na podlagi ZVOP-1.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ prekril tudi podatke o imenu, priimku in naslovu, ki je razviden iz vrstice o nazivu male komunalne čistilne naprave, o lastniku male komunalne čistilne naprave, o upravljavcu male komunalne čistilne naprave, prav tako je prekril tudi podatke o imenu in priimku oseb, ki so bile prisotne pri pregledu delovanja male komunalne čistilne naprave in ime in priimek osebe, ki je izdelala oceno obratovanja, ne pa tudi imena in priimka odgovorne osebe izvajalca javne službe. Pooblaščenec pojasnjuje, da sta v konkretnem primeru ime in priimek ter naslov fizične osebe varovana osebna podatka, razen če obstaja izrecna zakonska podlaga, ki določa drugače, zaradi česar je organ ravnal ustrezno, ko je navedene podatke prekril. Pooblaščenec ugotavlja, da je organ prekril tudi ime in priimek osebe, ki je izdelala oceno obratovanja. Glede na to, da je organ javno podjetje, ki je ustanovljeno kot družba z omejeno odgovornostjo po Zakonu o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1), Pooblaščenec ugotavlja, da za zaposlene pri organu ne velja tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, po katerem se dostop do informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, saj zaposleni pri organu niso javni uslužbenci. Slednje ne velja za podatek o odgovorni osebi organa, saj je ta podatek javno objavljen v Poslovnem registru Slovenije, kar posledično pomeni, da ne gre za varovan osebni podatek, kar je upošteval že sam organ.
Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da število prebivalcev v priključenih stavbah predstavlja varovani osebni podatek, saj kaže na določene osebne okoliščine posameznikov, za katere pa ne obstaja zakonska podlaga za razkritje. Podatek o številu oseb, prijavljenih v določeni stavbi, izhaja iz centralnega registra prebivalstva (CRP), podatki CRP-ja pa so osebni podatki, za katere velja načelo varstva in zavarovanja osebnih podatkov na način, kot to ureja ZVOP-1.
4. Sklepno
Pooblaščenec tako ugotavlja, da varovane osebne podatke (tj. podatke, ki jih ni dopustno razkriti javnosti) v zahtevanem dokumentu predstavljajo le imena in priimki fizičnih oseb (lastnika, upravljavca, oseb prisotnih pri pregledu in osebe, ki je izdelala oceno obratovanja) ter podatek o številu prebivalcev v priključenih stavbah. Prosilka v pritožbi sicer navaja, da morajo biti podatki iz ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave v celoti javni, saj gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi, ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, vendar pa Pooblaščenec pojasnjuje, da ime, priimek, naslov ali število oseb, ki prebivajo v določeni stavbi, ne predstavljajo podatka o emisijah v okolje, odpadkih, nevarnih snoveh v obratu, ali podatka iz varnostnega poročila in drugih podatkov, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja, temveč gre za osebne podatke, ki se nanašajo na fizične osebe.
Kot nevarovani podatki (tj. podatki, ki jih je dopustno in potrebno razkriti) nastopajo podatki o:
- številki lokalnega identifikatorja male komunalne čistilne naprave,
- lokaciji male komunalne čistilne naprave,
- občini,
- identifikacijski številki priključene stavbe,
- lokaciji iztoka iz male komunalne čistilne naprave.
Pooblaščenec ugotavlja tudi, da lokacija iztoka iz male komunalne čistilne naprave predstavlja okoljski podatek, ki pa je na podlagi 13. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVO-1) javen. Dostop do okoljskih podatkov ureja prvi odstavek 110. člena ZVO-1, na podlagi katerega morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-1 torej napotuje na Aarhuško konvencijo in ZDIJZ. 110. člen ZVO-1 v tretjem odstavku določa, da so, ne glede na določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja, okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, javni. Navedena določba ZVO-1 in druga alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej postavljata enako pravilo, ki kot absolutna dejstva, zaradi katerih mora organ ne glede na morebitne izjeme po ZDIJZ, prosilcu omogočiti odstop do zahtevanih podatkov, določata podatke, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena ZVO-1, podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Pri tem je treba poudariti, da je ZDIJZ z določbo druge alineje tretjega odstavka 6. člena postavil zakonsko predpostavko, da je prevladujoč interes javnosti za razkritje podatkov podan vselej, ko gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Na ta način je zakonodajalec razširil pravice, ki jih zagotavlja drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, saj izkazovanje in dokazovanje prevladujočega interesa javnosti v takšnih primerih ni potrebno.
Upoštevaje vse navedeno je prosilcu treba zagotoviti dostop do lokacije iztoka iz male komunalne čistilne naprave, če se ugotovi, da zahtevani podatek vsebuje podatke, ki morajo biti na podlagi druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ javnosti dostopni ne glede na morebitni obstoj izjem iz prvega odstavka tega člena. Upoštevaje definicije pojmov iz 3. člena ZVO-1 Pooblaščenec ugotavlja, da je podatek o lokaciji iztoka iz male komunalne čistilne naprave podatek, ki se nanaša na odpadke, to so snovi ali predmeti, ki jih imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči (točka 5.). V konkretnem primeru je te odpadke mogoče opredeliti še bolj natančno, in sicer gre za odpadne komunalne vode, ki so v 5.5. točki 3. člena ZVO-1 opredeljene kot odpadne vode iz gospodinjstev in njej po naravi ali sestavi podobna voda iz proizvodnje ali storitvene ali druge dejavnosti ali mešanica teh odpadnih voda z odpadno vodo iz proizvodnje ali s padavinsko odpadno vodo. Da gre za iztok komunalne odpadne vode, potrjuje tudi Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10), ki v 2. členu določa, da je mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo čiščenja do 50 PE naprava za čiščenje komunalne odpadne vode, ki je izdelana v skladu s standardi od SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-2 in iz katere se v skladu s temi standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave za predčiščeno komunalno odpadno vodo ali posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla.
Navedeno pomeni, da je podatek o lokaciji iztoka iz male komunalne čistilne naprave javnosti dostopen tudi na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec na tem mestu poudarja, da je to še dodaten argument, zaradi katerega ta podatek ne more predstavljati izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec zaključuje, da je pritožbi prosilke treba delno ugoditi in izpodbijano odločbo, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, zaradi napačnega sklepa glede dejanskega stanja in posledične napačne uporabe materialnega prava, delno odpraviti. Organ je dolžan prosilki posredovati fotokopijo Ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave z dne 16. 1. 2014 na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je Pooblaščenec ugotovil obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, pa se pritožba prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljena zavrne.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka