Prosilec - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
+ -Številka: 090-82/2014/5
Kategorije: Stroški
POVZETEK:
Prosilec je zahteval podatke anonimizirane povzetke tožb v zvezi s prisilno vključitvijo oseb v zdravstveno zavarovanje. Organ je prosilca pozval, da za posredovanje zahtevanih informacij založi predujem v višini 112,58 EUR z DDV. Ker prosilec pologa ni plačal, je organ s sklepom ustavil postopek. Prosilec se je zoper sklep pritožil, ker mu organ ne bi smel zaračunavati stroškov za odbiranje in anonimizacijo dokumentov. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ stroške zaračunal na podlagi veljavno potrjenega stroškovnika in v skladu z ZDIJZ in Uredbo, prav tako pa ni zaračunal prekomernih stroškov. Pritožbo prosilca je Pooblaščenec zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-82/2014/5
Datum: 20. 5. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ____________________________________ (v nadaljevanju prosilec), z dne 8. 4. 2014, zoper sklep Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva cesta 24, 1507 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-11/2013-DI/4, z dne 28. 3. 2014, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 28. 3. 2014 zoper sklep Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije št. 090-11/2013-DI/4 z dne 28. 3. 2014 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 10. 12. 2013 od organa zahteval podatke o številu rešenih tožb v zadnjih petih letih v zvezi s prisilno vključitvijo oseb v zdravstveno zavarovanje v Sloveniji in anonimizirane povzetke vseh tožb oz. vrsto tožb, ki se nanašajo na status zavarovanih oseb.
Organ je dne 8. 1. 2014 prosilcu posredoval dopis št. 090-11/2013-DI/2, v katerem mu je naložil, da mora, skladno z 20. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba) in stroškovnikom posredovanja informacij javnega značaja organa, založiti predujem v višini 112,58 EUR z DDV, če želi zahtevane dokumente prejeti v obliki fotokopij, oz. 109,51 EUR z DDV, če se prosilec odloči zgolj za vpogled v zahtevane informacije. Pri tem je organ pripel predračun, kjer je specificiral navedene zneske po postavkah in prosilcu naložil, da navedene zneske plača v roku 15 dni od prejema dopisa. Prosilcu je bil dopis vročen 9. 1. 2014.
Prosilec je zoper navedeni dopis organu dne 14. 1. 2014 posredoval ugovor, da mu organ glede na veljavno zakonodajo ne sme zaračunavati stroškov storitev oz. dela zaradi priprave zahtevanih informacij (odbiranje in anonimizacija), temveč lahko zaračuna le materialne stroške, ki mu nastanejo pri posredovanju zahtevanih informacij. Poleg tega je prosilec izpostavil, da je vpogled v zahtevano dokumentacijo glede na veljavno zakonodajo brezplačen.
Organ je prosilcu odgovoril z dodatnim pojasnilom z dne 11. 3. 2014, v katerem je navedel, da so bili stroški zaračunani na podlagi veljavno sprejetega in s strani pristojnega ministrstva potrjenega stroškovnika. Dodatno je organ še pojasnil, kakšno delo je upošteval pri pripravi predračuna.
Ker prosilec v roku, ki ga je postavil organ, predračuna ni plačal, je organ dne 28. 3. 2014 izdal sklep št. 090-11/2013-DI/4, s katerim je postopek ustavil.
Prosilec se je zoper sklep organa dne 8. 4. 2014 pritožil in ponovno navedel, da organ nima zakonske podlage za zaračunavanje stroškov storitev oz. dela zaradi priprave zahtevanih informacij, temveč lahko zaračuna le materialne stroške, ki mu nastanejo pri posredovanju zahtevanih informacij.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-11/2013-DI/7, z dne 10. 4. 2014, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Dne 14. 5. 2014 in 16. 5. 2014 je organ Pooblaščencu posredoval še dodatno dokumentacijo in pojasnila.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Glede na pritožbene navedbe prosilca Pooblaščenec ugotavlja, da je v konkretnem primeru sporno, ali je organ prosilcu upravičeno zaračunal stroške dostopa do informacij javnega značaja. Pri tem Pooblaščenec poudarja, da ni nobenega dvoma, da lahko organ v skladu s 34. členom ZDIJZ prosilcu zaračuna stroške posredovanja zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. V 1. odstavku 35. člena ZDIJZ je določeno, da Vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena ZDIJZ. Na podlagi navedene določbe je Vlada v Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005 in 119/2007, v nadaljevanju Uredba) v 19. členu predpisala okvirni cenik za posredovanje informacij javnega značaja, ki je splošen in velja za vse zavezane organe. Vsak posamezni organ pa lahko, v skladu s 3. odstavkom 19. člena Uredbe v povezavi s 35. členom ZDIJZ, za storitve, ki niso naštete v splošnem ceniku, pridobi svoj stroškovnik, ki ga mora potrditi oziroma dati nanj soglasje ministrstvo, pristojno za upravo. Pri tem je organ dolžan, v skladu s 36. členom ZDIJZ, svoj stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ objaviti v katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Če organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo in ne objavi stroškovnika v katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. Organ je tudi dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij.
Če organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 83,46 EUR (z vključenim DDV), lahko od prosilca zahteva vnaprejšnji polog. Polog oz. predujem je institut, ki ga lahko organ uporabi v fazi do izdaje odločbe oz. posredovanja informacij javnega značaja. Polog služi organu kot neko zagotovilo, da njegovo delo (odbiranje, izvedba delnega dostopa in posredovanje informacij javnega značaja), če je zahteva obsežna, ne bo odveč, v primeru, da bi si prosilec zaradi velikih stroškov na koncu premislil. Po posredovanju informacij organ, v skladu z Uredbo, obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda račun, skladno s 1. odstavkom 20. člena Uredbe. Če polog presega dejanske materialne stroške, organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek. Če pa dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa, prosilec plača razliko.
ZDIJZ pritožbe zoper zahtevo za vnaprejšnji polog posebej ne predvideva, vendar, kot izhaja iz sodbe Upravnega sodišča št. IV U 109/2009-8 z dne 14. 1. 2011, je treba glede vseh vprašanj, ki niso določena v ZDIJZ, subsidiarno uporabiti določbe ZUP, saj gre za upravni postopek. ZUP pa nas zaradi specifike postopka zaračunavanja posredovanja informacij pripelje zgolj do smiselne uporabe 3. odstavka 115. člena ZUP, ki se nanaša na založitev izdatkov za izvedbo dokazov, npr. založitev stroškov za dokazovanje z izvedencem ali prihodom prič ipd. V skladu z ZUP organ v takem primeru s sklepom določi, da naj stranka založi znesek. Smiselno se torej v postopku po ZDIJZ takšna zahteva za vnaprejšnji polog šteje za sklep. Kot izhaja iz prvega odstavka 258. člena ZUP, je zoper sklep dovoljena pritožba samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. Sklepe, zoper katere ni dovoljena pritožba, lahko glede na četrti odstavek istega člena izpodbijajo prizadete osebe v pritožbi zoper odločbo, razen, če je pritožba zoper sklep s tem zakonom izključena. Zoper sklep o založitvi stroškov – zahtevo za vnaprejšnji polog, ZUP ni predvidel posebne pritožbe, vendar pa je pritožba vedno možna zoper končno odločbo. Če prosilec ne plača vnaprejšnjega pologa, zavezani organ izda sklep o ustavitvi postopka, kar se šteje kot končna odločba, zaradi česar je zoper tak sklep možna pritožba na Pooblaščenca.
V zadevnem primeru je organ ob ugotovitvi, da bodo stroški posredovanja informacij v konkretnem primeru presegali znesek 83,46 EUR, na podlagi navedenih določb ZDIJZ in Uredbe, od prosilca z dopisom št. 090-11/2013-DI/2, z dne 8. 1. 2014, zahteval predujem v višini 109,51 EUR z DDV za vpogled oz. 112,58 EUR z DDV za posredovanje fotokopij zahtevanih dokumentov. Pri tem je organ priložil predračun, v katerem je znesek 112,58 EUR specificiral:
- fotokopija A4 format za 42 strani …………………………………………………………………………… 2,52 eur
- 6 ur odbiranja gradiva in posredovanja podatkov z uslužbencem s VII. ali višjo stopnjo izobrazbe - posredovanje informacij javnega značaja iz neinformatizirane zbirke dokumentarnega gradiva ……… 89,76 eur.
Na tem mestu Pooblaščenec poudarja, da iz zahteve prosilca jasno izhaja, da je zahteval posredovanje fotokopij anonimiziranih povzetkov tožb in ne zgolj vpogleda v navedene dokumente. Kljub temu je organ prosilcu ob posredovanju predračuna navedel tudi znesek, ki naj ga prosilec poravna, če želi le vpogled v zahtevane dokumente. Pooblaščenec v zvezi s tem poudarja, da določba 1. odst. 34. člena ZDIJZ jasno določa, da je vpogled v zahtevano informacijo brezplačen. Na podlagi 2. odst. 34. člena ZDIJZ pa lahko organ za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije prosilcu zaračuna materialne stroške. Zakonski ureditvi sledi tudi Uredba, ki v 1. alineji 2. odst. 18. člena jasno in nedvoumno določa, da organ ne zaračuna stroškov za vpogled v dokumente. Poleg tega so v 1. odst. 18. člena Uredbe taksativno navedeni primeri posredovanja informacij, za katere organ sme zaračunati materialne stroške – a contrario, v drugih primerih organ materialnih stroškov nikakor ne sme zaračunati. Organ torej prosilcu za vpogled v zahtevane informacije ne bi smel zaračunati nobenih materialnih stroškov.
Ker pa je v konkretnem primeru prosilec izrecno zahteval posredovanje fotokopij zahtevanih dokumentov, je Pooblaščenec v nadaljevanju ugotavljal, ali je organ utemeljeno zahteval plačilo pologa za posredovanje fotokopij zahtevanih dokumentov.
Organ ima na svoji spletni strani povezavo do Stroškovnika o posredovanju informacij javnega značaja z dne 17. 1. 2006,
http://www.zzzs.si/ZZZS/info/egradiva.nsf/o/B0167BD1603FBF14C12570A000400817?OpenDocument,
ki je neposredna podlaga za zaračunavanje stroškov posredovanja informacij. Prav tako je organ prosilca, z dopisoma št. 090-11/2013-DI/2 z dne 8. 1. 2014 in št. DI-09200-4/2014/3 z dne 11. 3. 2014, seznanil s pravili zaračunavanja stroškov (natančna obrazložitev, specifikacija stroškov in kopija stroškovnika organa skupaj s soglasjem pristojnega ministrstva) in ga pozval za vnaprejšnji polog v znesku 112,58 EUR z DDV za posredovanje fotokopij zahtevanih dokumentov. Prosilcu je bil prvi dopis vročen 9. 1. 2014, rok za plačilo pa je bil 15 dni od vročitve. Ker prosilec v roku, ki ga je postavil organ, navedenih zneskov ni poravnal, je organ postopek ustavil s sklepom. Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da v ravnanju organa ni zaznal kršitev procesnih določb ZDIJZ oziroma Uredbe, ki urejajo postopek zaračunavanja informacij javnega značaja.
Pooblaščenec je zato v nadaljevanju presojal še utemeljenost višine ocene stroškov za posredovanje zahtevanih informacij javnega značaja v konkretnem primeru. Iz izpodbijanega sklepa št. 090-11/2013-DI/4 z dne 28. 3. 2014, izhaja, da je organ prosilcu obračunal stroške za odbiranja gradiva in posredovanja podatkov z uslužbencem s VII. ali višjo stopnjo izobrazbe – posredovanje informacij javnega značaja iz neinformatizirane zbirke dokumentarnega gradiva. Slednje pomeni, da je organ računal stroške za delo javnih uslužbencev za odbiranje dokumentov in za izvedbo delnega dostopa, zaradi česar se prosilec tudi pritožuje. Kot pravilno navaja že prosilec v pritožbi, ZDIJZ v poglavju, ki ureja stroške posredovanja informacij javnega značaja, ne predvideva možnosti, da organ prosilcu poleg materialnih stroškov zaračuna tudi stroške dela, v smislu plačila za delo, ki ga v zvezi s posredovanjem informacij opravi javni uslužbenec, na podlagi urne postavke, določene s stroškovnikom. Možnost zaračunavanja stroškov dela pa je kljub jasni zakonski usmeritvi, dopustila Uredba, ki je uvedla možnost določanja stroškov dela s strani organov preko sprejema posebnih stroškovnikov. Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da je kot upravni organ vezan na vse veljavne podzakonske predpise in nima pravice do uporabe instituta t.i. exceptio illegalis. Za upravne organe namreč exceptio illegalis (izvzetje nezakonitega), torej možnost, da podzakonskega predpisa, za katerega menijo, da ni zakonit, ne uporabijo, ampak uporabijo neposredno zakon, ne velja. To možnost imajo le sodišča, ki lahko odločijo neposredno na podlagi zakona in preskočijo nezakonit podzakonski predpis. Pooblaščenec mora tako pri odločanju v pritožbenem postopku upoštevati veljavni (s strani pristojnega ministrstva potrjeni) Stroškovnik o posredovanju informacij javnega značaja z dne 31. 3. 2011.
Kot izhaja iz omenjenih dopisov organa in njegovega predračuna z dne 8. 1. 2014, je organ predvidel, da bo za posredovanje informacij, ki jih zahteva prosilec, moral v zbirkah dokumentarnega gradiva pregledati 12 tožb na skupno približno 42 straneh in v njih prekriti osebne podatke. Navedeno delo naj bi zajemalo skupno 6 ur dela oz. 10 minut za iskanje ene tožbe v zbirki dokumentarnega gradiva ter približno 5 minut na stran za prekrivanje osebnih podatkov. Naknadno je organ Pooblaščencu v dopisu z dne 14. 5. 2014 pojasnil še, da se tožbe, ki so predmet zahteve, ne vodijo v informatizirani zbirki podatkov in bi jih iz spisov moral fizično odbrati uslužbenec, ki je po poklicu univerzitetni diplomirani pravnik. Gre namreč za iskanje konkretnih tožb, tudi po starejših, neinformatiziranih zbirkah podatkov, in sicer v letu 2009: 3 tožbe, v letu 2010: 1 tožba, v letu 2011: 3 tožbe, v letu 2012: 2 tožbi in v letu 2013: 3 tožbe. Pri oceni stroškov je organ upošteval čas, ki je potreben za iskanje v zbirkah dokumentarnega gradiva ter prekrivanje osebnih podatkov s podrobnim pregledom navedenih tožb. Pri tem predračun predstavlja le oceno stroškov, natančen obračun bi sledil po tem, ko bi na podlagi plačila predračuna organ zahtevane dokumente odbral in prekril varovane osebne podatke.
Pooblaščenec nima razloga, da ne bi sledil zgornjim navedbam in pojasnilom organa, da je ocenil približno 10 minut časa za odbiranje tožbe iz neiformatizirane zbirke spisov in približno 5 minut časa na stran tožbe za prekrivanje osebnih podatkov. Organ mora namreč v fizični zbirki dokumentov poiskati zahtevane dokumente in potem vsak dokument posebej pregledati in ugotoviti, ali vsebuje varovane osebne podatke ter jih ustrezno prekriti. Prav tako je Pooblaščenec sledil argumentom organa, da bi iskanje in anonimizacijo dokumentov moral opraviti univerzitetni diplomirani pravnik, torej posameznik s VII. stopnjo izobrazbe. Gre za iskanje specifičnih dokumentov – tožb v zvezi s prisilno vključitvijo oseb v zdravstveno zavarovanje. Poleg tega bi uslužbenec moral ugotavljati, ali tožbe vsebujejo varovane osebne podatke in ali je morda podana katera od drugih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre za strokovno delo, ki terja dobro poznavanje zakonodaje. Skupno bi torej organ za delo porabil 120 minut časa za odbiranje tožb in 210 minut časa za njihovo anonimizacijo, skupaj torej 330 minut časa, kar predstavlja 5 ur in 30 minut. Pri tem Pooblaščenec opozarja, da gre za predračun in ne končni obračun stroškov, zaradi česar dejstvo, da je organ delo zaokrožil na 6 ur po mnenju Pooblaščenca ni nedopustno. Kot je organ že navedel v dopisih prosilcu, bi končni obračun stroškov opravil po opravljenem delu in bi morebitno prekomerno plačilo prosilcu tudi povrnil.
Na podlagi pojasnil organa Pooblaščenec ocenjuje, da je organ prosilcu v konkretnem primeru na podlagi veljavnih predpisov obračunal razumne stroške posredovanja informacij javnega značaja oziroma razumen obseg dela, ki bi ga imel s pripravo zahtevane dokumentacije. Prav tako se Pooblaščencu ne zdi sporno, da je organ zaračunal 6 ur dela uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe, saj bo ta delo tudi dejansko opravil, nedvomno pa gre za delo, za katero je potrebna strokovna izobrazba ter poznavanje ustreznega področja. Stroški dela uslužbencev, kot jih je v konkretnem primeru obračunal organ, so tako ostali v obsegu, ki pri Pooblaščencu ne vzbuja dvoma v njihovo objektivno utemeljenost, prav tako pa iz pojasnil organa ne izhajajo dejstva, ki bi kazala na to, da je organ prosilca stroškovno prekomerno obremenil (t.j. več, kot to dovoljujejo veljavni predpisi).
Ob upoštevanju vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da pritožba prosilca ni utemeljena. Pooblaščenec je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda,
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar,
pooblaščenka