Prosilec - Center za socialno delo Ljubljana Center
+ -Številka: 090-80/2014/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilka je zahtevala uradni zaznamek, zapisnik in najemno pogodbo iz konkretne zadeve, ki jo vodi organ. Uradni zaznamek je organ prosilki posredoval, dostop do zapisnika je zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov, najemne pogodbe pa ji ni posredoval, ker z njo ne razpolaga. V pritožbenem postopku je bilo ugotovljeno, da organ ne razpolaga z najemno pogodbo, in da je uradni zaznamek, ki ga je prosilka prejela, edini ki ustreza njeni zahtevi in s katerim organ razpolaga. V tem delu je Pooblaščenec zahtevo prosilke zavrnil. Ugodil pa ji je v delu, ki se nanaša na zapisnik, saj je prosilki s pomočjo delnega dostopa ta dokument mogoče posredovati, ne da bi bili pri tem razkriti varovani osebni podatki.
ODLOČBA:
Številka: 090-80/2014/5
Datum: 13. 6. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP) ter prvega odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 8. 4. 2014 zoper odločbo Centra za socialno delo Ljubljana-Center, Dalmatinova 2, 1101 Ljubljana, (v nadaljevanju organ) št. 1224-51/2012-09, z dne 26. 3. 2014 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 8. 4. 2014 se delno ugodi in se odločba Centra za socialno delo Ljubljana-Center št. 1224-51/2012-09, z dne 26. 3. 2014 delno odpravi, ter se odloči, da mora organ prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo zapisnika št. 1224-96/2013-08, z dne 13. 11. 2013, pri čemer je dolžan prekriti vsa imena, priimke in naslove stranke ter posameznikov, ki jih je stranka navedla v izjavi.
2. Glede osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko tega izreka, in glede zapisnika o ogledu z dne 15. 10. 2013 ter najemne pogodbe, se pritožba prosilke zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Organ je dne 18. 11. 2013 prejel zahtevo, s katero je prosilka zahtevala dostop do:
- zapisnika o ogledu z dne 15. 10. 2013, ko je na … prišla na ogled ga. … iz organa;
- najemne pogodbe …;
- zapisnika z dne 13. 11. 2013 o pogovoru z ….
Organ je z odločbo št. 1224-51/2012-09, z dne 26. 3. 2014 zavrnil zahtevo prosilke in v obrazložitvi pojasnil, da je dne 21. 3. 2014 prosilki že posredoval uradni zaznamek terenskega obiska z dne 15. 10. 2013. Organ ne razpolaga z najemno pogodbo …, zato je ne more posredovati prosilki, saj ni izpolnjen nobeden od pogojev iz 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru je organ izvedel storitev prve socialne pomoči za prosilko in nikoli ni pridobil najemne pogodbe, saj stvarno ni pristojen za odločanje o nepremičninskih sporih, poleg tega pa iz vsebine izvedene storitve ne izhaja, da bi bila prosilka stranka v pogodbi. V zvezi s posredovanjem zapisnika z dne 13. 11. 2013 je organ ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje osebne podatke drugih oseb, podatke o stališčih o stanovanjskih razmerah, druge osebne podatke, mnenje o drugi osebi in so ti podatki med sabo tako prepleteni, da jih ni mogoče izločiti. Poleg tega ni pravne podlage, da bi organ lahko odločil, da se podatki, ki izhajajo iz tega dokumenta, razkrijejo. Organ je zato v tem delu zahtevo prosilke zavrnil, na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
V pritožbi, vloženi dne 8. 4. 2014, je prosilka navedla, da je prejela »UZ obiska pri ge. …« št. 1224-512013-08, z dne 15. 10. 2013. Vsebina tega dokumenta prosilki ni razumljiva. Omenjena je »ga. …«, ki prosilki ni znana, prosilka pa se je na organ obrnila zaradi ravnanja osebe z imenom …. Tudi ostala vsebina je netočna. Prosilka predlaga, da ji organ pošlje pravi zapisnik o ogledu, ki je bil narejen o tem procesnem dejanju. Prosilki se zdi čudno, da organ navaja, da najemne pogodbe ni nikoli pridobil, ker ji je organ v dopisu št. 1224-51/2013-08, z dne 21. 11. 2013 sporočal vsebino te najemne pogodbe. To ne bi bilo mogoče, če organ te listine ne bi imel. Glede zapisnika z dne 13. 11. 2013 je prosilka navedla, da ima kot stranka postopka pravico do vpogleda v spis in do fotokopij vseh listin. Pravico ima vedeti za stališča in mnenja storilke. Prosilka meni, da so nasprotni pavšalni razlogi zmotni in posegajo v njene pravice. Osebne podatke drugih oseb lahko organ prekrije. Prosilka predlaga odpravo odločbe in ugoditev njeni zahtevi.
Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne z dopisom št. 1224-51/2012-08, z dne 9. 4. 2014 odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja na organ naslovil poziv št. 090-80/2014/2, z dne 11. 4. 2014, na katerega je organ odgovoril z dopisom št. 1224-51/2012-08, z dne 24. 4. 2014. Navedenemu dopisu je organ priložil dopis št. 10/2014-dir, z dne 21. 3. 2014, s katerim je bil prosilki posredovan zahtevani zapisnik oz. uradni zaznamek terenskega obiska z dne 15. 10. 2013. Ob tem je organ pojasnil, da je bil dne 15. 10. 2013 izdelan samo uradni zaznamek, ki je bil prosilki posredovan. Organ je še navedel, da ne razpolaga z dopisom št. 1224-51/2013-08, z dne 21. 11. 2013, iz katerega bi bilo razvidno, da razpolaga s predmetno pogodbo.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Prosilka zahteva dostop do naslednjih dokumentov:
- zapisnik o ogledu z dne 15. 10. 2013, ko je na … prišla na ogled ga. … iz organa;
- najemna pogodba ….;
- zapisnik z dne 13. 11. 2013 o pogovoru z ….
Glede dokumentov, navedenih v prvi in drugi alineji, je sporno vprašanje, ali informacija javnega značaja sploh obstaja. Iz definicije informacije javnega značaja je (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
»Zapisnik o ogledu z dne 15. 10. 2013, ko je na … prišla na ogled ga. … iz organa«, je dejansko uradni zaznamek št. 1224-51/2012-08, z dne 15. 10. 2013, ki ga je organ prosilki sicer posredoval, vendar iz pritožbenih navedb izhaja, da prosilka meni, da posredovani dokument ni informacija, ki jo je navedla v zahtevi. V tem delu torej prosilka vlaga pritožbo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ. Organ nadalje zatrjuje, da ne razpolaga z najemno pogodbo …, prosilka pa v to dvomi. Glede navedenih dokumentov je Pooblaščenec v obravnavanem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevanih informacijah za informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ, tj. ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo oziroma, ali organ z njimi razpolaga.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil oziroma ga ima v posesti. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do informacij, ki že obstajajo oziroma s katerimi organ razpolaga takrat, ko zainteresirana oseba zaprosi za dostop. Organi niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Iz dopisa organa št. 10/2014-dir, z dne 21. 3. 2014, ki ga je organ posredoval Pooblaščencu, je razvidno, da je organ prosilki posredoval uradni zaznamek št. 1224-51/2012-08, z dne 15. 10. 2013, tj. dokument, za katerega organ meni, da predstavlja dokument, ki ga prosilka zahtevala kot »zapisnik o ogledu z dne 15. 10. 2013, ko je na … prišla na ogled ga. … iz organa«. Iz dodatnega pojasnila organa v dopisu št. 1224-51/2012-08, z dne 24. 4. 2014, izhaja, da je bil v zvezi s terenskim obiskom uradne osebe z dne 15. 10. 2013 izdelan samo ta uradni zaznamek. Iz navedb organa v omenjenem dopisu nadalje izhaja tudi, da organ ne razpolaga z najemno pogodbo …. Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni imel razlogov, zaradi katerih bi podvomil v te navedbe organa. Smisel dostopa do informacij javnega značaja treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi ali ustvari dokumente, ki ki jih zahteva prosilka.
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga še s kakšnim drugim uradnim zaznamkom oz. zapisnikom o terenskem obisku z dne 15. 10. 2013, zakaj so v obstoječem uradnem zaznamku št. 1224-51/2012-08, z dne 15. 10. 2013 navedene določene osebe in zakaj organ ne razpolaga z najemno pogodbo, ki jo zahteva prosilka. Iz navedb organa izhaja, da organ z navedenimi informacijami ne razpolaga, Pooblaščenec pa nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil njegovim navedbam. Dejstvo, da organ v kakšnem izmed svojih dopisov omenja najemno pogodbo, nikakor še ne pomeni, da z njo tudi razpolaga, saj do te informacije lahko pride tudi na podlagi pogovora z vpletenimi osebami. Kot je pojasnil organ v izpodbijani odločbi, je v konkretnem primeru izvedel storitev prve socialne pomoči za prosilko in nikoli ni pridobil najemne pogodbe, Pooblaščenec pa ne vidi razumnih razlogov, zaradi katerih bi v to podvomil. Pooblaščenec tudi ne vidi razlogov, zakaj bi o terenskem obisku, na podlagi katerega je nastal uradni zaznamek št. 1224-51/2012-08, z dne 15. 10. 2013, organ izdelal še kakšen drug zapisnik ali podoben dokument. Pooblaščenec ob reševanju te pritožbe tudi ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato je Pooblaščenec ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je prosilki posredoval uradni zaznamek št. 1224-51/2012-08, z dne 15. 10. 2013, saj organ z drugim tovrstnim dokumentom ne razpolaga. Glede zahtevane najemne pogodbe pa zahtevi prosilke ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.
Upoštevaje zgornje argumente je Pooblaščenec zaključil, da pritožbi prosilke glede zapisnika o ogledu z dne 15. 10. 2013 ter najemne pogodbe ni mogoče ugoditi, zato jo je Pooblaščenec, v tem delu na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
Odprto pa ostaja še vprašanje dostopa do zapisnika št. 1224-96/2013-08, z dne 13. 11. 2013, tj. dokument, ki ga je prosilka označila kot »zapisnik z dne 13. 11. 2013 o pogovoru z …«. Organ v tem delu zatrjuje obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Slednja kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec je po pregledu vsebine zapisnika št. 1224-96/2013-08, z dne 13. 11. 2013 ugotovil, da vsebuje naslednje osebne podatke:
- ime, priimek in izobrazbo uradne osebe, ki je pogovor izvedla;
- imena, priimke in naslove stranke in posameznikov, ki jih je stranka navedla v izjavi.
Med varovane osebne podatke ne sodijo ime, priimek in izobrazba uradne osebe, ki je pogovor izvedla, ker je slednja, v smislu 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/2007 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJU), javna uslužbenka in se za razkritje njenih osebnih podatkov uporablja določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Osebni podatki uradne osebe so v obravnavanem zapisniku namreč navedeni v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja, sklenjenega v javnem sektorju, in zato niso varovani osebni podatki.
Pooblaščenec je ugotovil, da ne obstaja zakon, ki bi organu dovoljeval razkritje imen, priimkov in naslovov stranke in posameznikov, ki jih je stranka navedla v izjavi, kar pomeni, da so ti podatki t.i. varovani osebni podatki in zato predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v obravnavanem zapisniku, je Pooblaščenec presodil, da je mogoče prosilki omogočiti delni dostop do obravnavanega dokumenta na način, kot je urejen v 7. členu ZDIJZ. Pri tem je organ dolžan prekriti varovane osebne podatke na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
S prekritjem varovanih osebnih podatkov, na način, kot je določeno v 1. točki izreka te odločbe, se namreč onemogoči prepoznavnost in določljivost posameznikov, na katere se nanašajo varovani osebni podatki. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevanem zapisniku, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena. Z anonimizacijo se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika in lokacije pogovora, iz česar izhaja, da z razkritjem anonimiziranega zapisnika ne more priti do posega pravice posameznikov, navedenih v obravnavanem zapisniku. Na tem mestu pa je treba poudariti, da se zaveza ohraniti varovane osebne podatke zaupne, nanaša prav na vse, ki so se z njimi seznanili (tako za udeležence pogovora, kot tudi za prosilko v konkretnem primeru).
Pooblaščenec je presodil dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale v obravnavanem primeru, če bi bil prosilki omogočen delni dostop do zahtevanega zapisnika ter ugotovil, da takšen način dostopa v obravnavanem primeru ne bi ogrozil varovanih osebnih podatkov, poleg tega pa za prosilko tudi ne bi povzročil popolne izgube vrednosti oziroma smiselnosti dostopa do zahtevanih dokumentov. Obravnavani zapisnik je namreč sestavni del konkretnega postopka, ki ga vodi organ, in tudi s prekritimi varovanimi osebnimi podatki izkazuje potek tega postopka, za katerega v določenem obsegu velja načelo transparentnosti.
Pritožbene navedbe prosilke, s katerimi zatrjuje, da ima kot stranka v postopku pravico do vpogleda v spis in fotokopij vseh listin, za konkretni pritožbeni postopek niso pravno relevantne, zato se Pooblaščenec do njih ni opredeljeval. Ravnanje organa ali drugih organov v postopkih, ki jih se vodijo poleg postopkov po ZDIJZ, stranki v postopku po ZDIJZ nikakor ne daje pravice, da bi prekoračila pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja. Če je prosilka stranka v nekem postopku, ki ga vodi organ, je to ne postavlja v privilegiran položaj, ki bi mu dajal več pravic, kot jih ima po ZDIJZ katerikoli prosilec. Po prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ (načelo prostega dostopa) so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse (t.i. erga omnes učinek dostopa do informacij javnega značaja), kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilke delno ugoditi. Pooblaščenec je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu, glede osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko izreka te odločbe, in glede zapisnika o ogledu z dne 15. 10. 2013 ter najemne pogodbe je Pooblaščenec pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP in v svoji odločbi navedel pravilne razloge za zavrnitev zahteve.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Informacijski pooblaščenec
pooblaščenka