Prosilec - Univerza v Mariboru
+ -Številka: 090-77/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilka je zahtevala dokumentacijo v zvezi s habilitacijskim postopkom zaposlenega pri organu. Organ je dostop do dokumentov v celoti zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov zaposlenega in strokovnih poročevalcev. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da so osebni podatki kandidata za izvolitev v naziv in osebni podatki strokovnih poročevalcev varovani osebni podatki, saj v konkretnem primeru ne gre za porabo javnih sredstev ali za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali opravljanjem javne funkcije. Pri tem je bistvenega pomena to, da v času izdaje prvostopenjske odločbe postopek habilitacije kandidata še ni bil zaključen. Glede na to, da zahtevani dokumenti vsebujejo večjo količino osebnih podatkov kandidata, ki so tako prepleteni in koncentrirani čez celotna poročila, tudi izvedba delnega dostopa ni možna, saj potrebne anonimizacije ni mogoče izvesti v tej meri, da bi kandidat postala neprepoznaven oziroma nedoločljiv, oziroma bi tako izveden delni dostop popolnoma izgubil vrednost in ne bi bil smiseln.ODLOČBA:Številka: 090-77/2014/12
Datum: 26. 9. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ____________________________________________ (v nadaljevanju prosilka) z dne 4. 4. 2014, dopolnjeni dne 5. 6. 2014, zoper odločbo Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ) št. O 17/2014-521 MŠ z dne 10. 3. 2014 v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke z dne 4. 4. 2014, dopolnjena dne 5. 6. 2014, zoper odločbo Univerze v Mariboru št. O 17/2014-521 MŠ z dne 10. 3. 2014 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 22. 1. 2014 v 13 točkah od organa zahtevala dokumentacijo in odgovore na vprašanja v zvezi z enim od zaposlenih pri organu.
Organ je v 12 točkah zahtevi prosilke ugodil in ji dne 5. 2. ter 10. 3. 2014 posredoval zahtevane informacije. Dne 10. 3. 2014 je organ izdal odločbo št. O 17/2014-521 MŠ, s katero je ugodil 1. do 12. točki zahteve prosilke, zavrnil pa 13. točko zahtevo prosilke, v kateri je ta zahtevala navedbo in preslikavo vseh aktov, sklepov in imenovanj, ki so bili sprejeti v zvezi s habilitacijskimi postopki ___________ na Medicinski fakulteti oz. Univerzi v Mariboru. V tem delu je organ zahtevo prosilke zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, saj so bili habilitacijski postopki še v teku. Prav tako je organ navedel, da bi razkritje zahtevanih dokumentov lahko povzročilo motnje pri notranjem delovanju organa, saj bi lahko vplivalo na avtonomnost organa pri odločanju o ustreznosti kandidata.
Prosilka se je na navedeno odločbo dne 4. 4. 2014 pritožila in navedla, da predstavljajo akti, sklepi, imenovanja v zvezi z vsemi habilitacijskimi postopki (volitvami v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih in raziskovalnih delavcev) informacije javnega značaja, zato bi jih morali prosilki posredovati.
Organ po prejemu prosilkine pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 9. 4. 2014 odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je zaradi nejasnosti pritožbe prosilko dne 11. 4. 2014 pozval, da jo v roku 8 dni dopolni. Na prosilkino prošnjo je rok za dopolnitev pritožbe podaljšal. Prosilka je pritožbo dopolnila dne 5. 6. 2014 in navedla, da ji niso bile posredovane informacije iz točke 12 in 13 njene zahteve, torej dokumenti o tem, v katerih postopkih habilitacije je oz. je _____________ bil pri organu (uspešno in neuspešno zaključeni postopki), ter dokumenti iz samih habilitacijskih postopkov (sklepi in odločbe komisij in senata organa).
Dne 9. 6. 2014 je Pooblaščenec pozval organ, da mu posreduje dokumentacijo iz 12. in 13. točke zahteve prosilke.
Organ je dne 16. 6. 2014 Pooblaščencu pojasnil, da je v 12. točki prosilka zahtevala odgovor na vprašanje, ali je ____________ v kakršnemkoli habilitacijskem postopku v skladu s pravili Medicinske fakultete ter Zakonom o visokem šolstvu. Organ je navedel, da ji je na to vprašanje že odgovoril dne 5. 2. 2014. Glede dokumentov iz točke 13 zahteve prosilke je organ pojasnil, da v času odločanja ni razpolagal z določenimi dokumenti, saj je bil habilitacijski postopek končan šele z izvolitvijo na Senatu Medicinske fakultete dne 19. 5. 2014, pri čemer je bila odločba izdana dne 4. 6. 2014. Navedenim pojasnilom je organ priložil sklepe, strokovna poročila in odločbo iz habilitacijskega postopka za ______________.
Dne 7. 7. 2014 je organ prosilki posredoval Odločbo o izvolitvi št. ODL-126/46/2014/MF/532-AF z dne 4. 6. 2014 in Sklep št. SSK-2317/1510/2013/MF/528-NRR z dne 15. 10. 2013 o imenovanju komisije za izdelavo strokovnega poročila o izpolnjevanju pogojev za prvo izvolitev v naziv, pri čemer je prekril določene osebne podatke izbranega kandidata in osebne podatke tujih strokovnih poročevalcev.
Pooblaščenec je dne 11. 7. 2014 prosilko še enkrat pozval, da sporoči, ali glede na naknadno posredovano dokumentacijo in pojasnila organa še vztraja pri pritožbi in v katerem delu. Prosilka na poziv Pooblaščenca do izdaje te odločbe ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ je prosilki odgovoril na vprašanja iz 1. do 12. točke njene zahteve, naknadno (po že vloženi pritožbi prosilke) pa ji je posredoval še določene dokumente iz 13. točke njene zahteve, in sicer Odločbo o izvolitvi št. ODL-126/46/2014/MF/532-AF z dne 4. 6. 2014 in Sklep št. SSK-2317/1510/2013/MF/528-NRR z dne 15. 10. 2013 o imenovanju komisije za izdelavo strokovnega poročila o izpolnjevanju pogojev za prvo izvolitev v naziv, pri čemer je v slednjih dokumentih prekril varovane osebne podatke.
Zoper prejete odgovore na vprašanja iz 1. do 11. točke zahteve se prosilka ni pritožila, zaradi česar Pooblaščenec ugotavlja, da ti odgovori oz. dokumenti niso predmet tega pritožbenega postopka.
Prosilka pa se je pritožila glede prejetega odgovora na vprašanje iz 12. točke, pri čemer je navedla, da ji organ ni posredoval informacij tudi o vseh predhodnih, v času izdaje odločbe uspešno ali neuspešno zaključenih habilitacijskih postopkih za __________________. V zvezi s tem Pooblaščenec ugotavlja, da prosilka teh informacij v zahtevi z dne 22. 1. 2014 ni zahtevala. Prosilka je namreč v 12. točki zahtevala odgovor na vprašanje, ali je ___________ v kakšnem habilitacijskem postopku, in ne, ali je kadarkoli v preteklosti bil v takšnem postopku. Prosilka se torej pritožuje, da ni prejela informacije, ki je do izdaje prvostopenjske odločbe sploh ni zahtevala. V zvezi z navedenim Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je organ z izpodbijano odločbo odločil o zahtevi prosilke z dne 22. 1. 2014, zato je pritožba prosilke zoper odločbo organa dovoljena samo v tem delu. Nadalje gre ugotoviti, da prosilka v pritožbi zahteve ne more razširiti oz. vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. čl. ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilka se po izdaji prvostopenjske odločbe ne more pritožiti glede tega, da ni prejela dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahtevala. Tudi Pooblaščenec je kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilke, saj je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. čl. ZUP, dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji sploh ni odločal (ker prosilka tega ni zahtevala), tako tudi ne more biti predmet presoje Pooblaščenca kot pritožbenega organa. Prosilka lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je predmet tega pritožbenega postopka vsebina zahteve, kot izhaja iz prosilkine pisne vloge z dne 22. 1. 2014. Informacija o tem, ali je ______________ pred datumom zahteve prosilke ali izdaje izpodbijane odločbe kadarkoli bil v (uspešno ali neuspešno zaključenem) habilitacijskem postopku, torej ne more biti predmet tega pritožbenega postopka.
Prosilka pa se je pritožila tudi, ker ni prejela dokumentov iz 13. točke njene zahteve. V zvezi s tem je Pooblaščenec upošteval, da ji je organ, naknadno, torej po izdaji izpodbijane odločbe, v anonimizirani obliki, posredoval Odločbo o izvolitvi št. ODL-126/46/2014/MF/532-AF z dne 4. 6. 2014 in Sklep št. SSK-2317/1510/2013/MF/528-NRR z dne 15. 10. 2013 o imenovanju komisije za izdelavo strokovnega poročila o izpolnjevanju pogojev za prvo izvolitev v naziv.
Pri tem v času izdaje izpodbijane odločbe prvi od obeh dokumentov (Odločba o izvolitvi št. ODL-126/46/2014/MF/532-AF z dne 4. 6. 2014) še ni obstajal. Izpodbijana odločba je bila namreč izdana dne 10. 3. 2014, ko je bil postopek habilitacije še v teku. Organ je z izpodbijano odločbo odločal le o takrat (dne 10. 3. 2014) obstoječih dokumentih in torej ne tudi o Odločbi o izvolitvi št. ODL-126/46/2014/MF/532-AF z dne 4. 6. 2014. Posledično po izpodbijani odločbi izdan dokument (Odločba o izvolitvi št. ODL-126/46/2014/MF/532-AF z dne 4. 6. 2014) ne more biti predmet tega pritožbenega postopka.
Glede drugega od obeh posredovanih dokumentov, torej Sklepa št. SSK-2317/1510/2013/MF/528-NRR z dne 15. 10. 2013, pa Pooblaščenec ugotavlja, da je organ ob posredovanju prekril v njem vsebovane osebne podatke. Pooblaščenec zato ugotavlja, da ima prosilka pravovarstveni interes le še v delu, ki se nanaša na v posredovanem sklepu prekrite podatke, ostalo je namreč že prejela. V preostalem delu zato Pooblaščenec šteje, da je bilo prosilki ugodeno, zaradi česar razkriti del dokumenta ni predmet tega pritožbenega postopka.
Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec v tej odločbi presojal, ali so v konkretnem primeru podani pogoji, na podlagi katerih bi organ, skladno z določbami ZDIJZ, prosilki moral omogočiti dostop do informacij iz 13. točke njene zahteve z dne 22. 1. 2014 in do podatkov, prekritih v že posredovanem Sklepu št. SSK-2317/1510/2013/MF/528-NRR z dne 15. 10. 2013. V zvezi s tem je Pooblaščenec v prvi vrsti ugotavljal, ali so glede navedenih informacij izpolnjene vse predpostavke za obstoj informacij javnega značaja.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati in nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da razpolaga z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki. V okviru ugotovitvenega postopka je namreč organ Pooblaščencu dne 16. 6. 2014 posredoval dokumente iz postopka habilitacije za ___________________, in sicer:
- Odločbo o izvolitvi št. ODL-126/46/2014/MF/532-AF z dne 4. 6. 2014,
- Sklep št. SSK-2317/1510/2013/MF/528-NRR z dne 15. 10. 2013 o imenovanju komisije za izdelavo strokovnega poročila o izpolnjevanju pogojev za prvo izvolitev v naziv,
- Strokovno poročilo o kandidatovem izpolnjevanju pogojev za izvolitev v naziv prvega člana komisije z dne 31. 12. 2013,
- Strokovno poročilo o kandidatovem izpolnjevanju pogojev za izvolitev v naziv prvega člana komisije z dne 4. 12. 2013,
- Strokovno poročilo o kandidatovem izpolnjevanju pogojev za izvolitev v naziv prvega člana komisije z dne 29. 1. 2014.
Kot že navedeno zgoraj, je bila Odločba o izvolitvi št. ODL-126/46/2014/MF/532-AF z dne 4. 6. 2014 izdana po izdaji prvostopenjske odločbe, zaradi česar ni predmet tega pritožbenega postopka. Hkrati je organ Sklep št. SSK-2317/1510/2013/MF/528-NRR z dne 15. 10. 2013 prosilki že posredoval dne 7. 7. 2014 v anonimizirani obliki, zaradi česar so predmet tega pritožbenega postopka le v navedenem dokumentu prekriti podatki.
Glede dokumentov iz tretje, četrte in pete alineje ter glede prekritih podatkov iz dokumenta iz prve alineje Pooblaščenec tako ugotavlja, da so izpolnjene vse predpostavke za obstoj informacij javnega značaja. V nadaljevanju je Pooblaščenec ugotavljal, ali je glede navedenih dokumentov podana katera od zakonskih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ zavrnil dostop do zahtevanih informacij zaradi varstva osebnih podatkov. Skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Na podlagi pregleda zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da ti vsebujejo osebne podatke kandidata za imenovanje v naziv in osebne podatke strokovnih poročevalcev. Vprašanje je, ali so ti osebni podatki varovani, ali pa za njihovo razkritje obstaja pravna podlaga, in sicer podlaga v zakonu, kot to zahteva prvi odstavek 9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP1; v nadaljevanju ZVOP-1). Osebni podatki se lahko v javnem sektorju (po 22. točki 6. člena ZVOP-1 so univerze opredeljene kot javni sektor) obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon; z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Postopek izvolitve v naziv namreč ni v celoti transparenten in je za razkritje osebnih podatkov, ki se nahajajo v dokumentih v zvezi s tem postopkom, potrebna pravna podlaga.
Možna pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov kandidata in strokovnih poročevalcev bi lahko v konkretnem primeru bila določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ ne glede na izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja (npr. izjeme varstva osebnih podatkov) dovoli dostop do zahtevanih informacij, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
V nadaljevanju je zato Pooblaščenec najprej presojal, ali gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca ali funkcionarja, tako za kandidata kot za strokovne poročevalce.
Kot izhaja iz pojasnil organa, poslanih prosilki dne 5. 2. 2014, je bil v času izdaje izpodbijane odločbe _________________ zaposlen na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru na Katedri za farmakologijo in eksperimamntalno toksikologijo na delovnem mestu višji raziskovalec. Nedvomno je bil torej v času izdaje izpodbijane odločbe _______________ javni uslužbenec. Vendar pa to dejstvo ni igralo vloge za pričetek habilitacijskega postopka. V habilitacijskem postopku namreč lahko kandidirajo tudi posamezniki, ki niso javni uslužbenci. Postopek za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev se glede na določbe 57. člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 67/93 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVis), v skladu z zakonom in merili za izvolitev, podrobneje uredi v statutu visokošolskega zavoda. Statut univerze v Mariboru (z dne 28. 5. 2012, v nadaljevanju Statut) ureja postopek habilitacij v členih 190 do 202. Postopek za izvolitev ali ponovno izvolitev v naziv visokošolskega sodelavca se začne na osebno prošnjo kandidata, ki jo vloži na rektorat univerze (191. člen Statuta). Za sam pričetek postopka torej ni relevantno, ali je kandidat javni uslužbenec ali ne.
Pooblaščenec v konkretnem postopku ni ugotavljal, ali je bil _____________ v tem postopku uspešno izbran in ali bi njegova morebitna habilitacija lahko kakorkoli vplivala na njegovo delovno mesto javnega uslužbenca (npr. ali bi bil po tem postopku premeščen, dobil kakšne ugodnosti, itd.). V času izdaje izpodbijane odločbe namreč postopek habilitacije še ni bil zaključen. Predmet presoje v tem pritožbenem postopku je pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, zaradi česar je relevantno dejansko stanje v času izdaje izpodbijane odločbe in ne po zaključku postopka habilitacije. Posledično za ugotavljanje pravilnosti izpodbijane odločbe ni relevantno, ali bi morebitna habilitacija ________________ lahko kakorkoli vplivala na njegov položaj javnega uslužbenca.
Glede na navedeno, je Pooblaščenec ugotovil, da ni podana povezava med delovnim razmerjem ______________ pri organu kot javnega uslužbenca ter začetkom in tekom postopka njegove habilitacije.
Enako je Pooblaščenec ugotovil glede osebnih podatkov strokovnih poročevalcev. Tudi v primeru, če so nekateri izmed njih javni uslužbenci, sodelovanje v postopku ocene strokovne usposobljenosti ni povezano z njihovim delovnim razmerjem. Kot je pojasnil organ dne 7. 7. 2014 namreč strokovni poročevalci svojega dela niso opravili v okviru delovnega razmerja, temveč na podlagi pogodbenega razmerja z organom, v okviru katerega so bili kot strokovnjaki na svojem področju zaprošeni za pripravo strokovne ocene in poročila za izvolitev kandidata v naziv.
Ob upoštevanju navedenega torej ne osebni podatki kandidata ne strokovnih poročevalcev niso podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Hkrati je Pooblaščenec ugotovil, da v konkretnem primeru zahtevani dokumenti ne vsebujejo podatkov v zvezi s porabo javnih sredstev. Zahtevani dokumenti namreč ne izkazujejo neposredno niti tega, ali je bil javni denar pravilno porabljen, saj lahko začetek postopka imenovanja v naziv sproži vsakdo, ki za to izpolnjuje predpisane pogoje v zakonu in Pravilniku Univerze v Mariboru o postopku izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (št. A9/2008 – 51 MT, z dne 16. 12. 2008, v nadaljevanju Pravilnik). Poleg tega je organ dne 7. 7. 2014 izrecno pojasnil, da strokovni poročevalci za izdelavo strokovnih poročil niso prejeli nobenega plačila. Zahtevani dokumenti tako ne izkazujejo porabe javnih sredstev v smislu, kot jo ZDIJZ opredeljuje v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ.
V nadaljevanju je zato Pooblaščenec ugotavljal, ali je mogoče glede zahtevanih dokumentov izvesti t. i. delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ in na dokumentu prekriti varovane osebne podatke, prosilki pa omogočiti dostop do preostalih delov dokumenta.
Pri tem je glede v Sklepu št. SSK-2317/1510/2013/MF/528-NRR z dne 15. 10. 2013 ugotovil, da delni dostop ni mogoč oz. ni smiseln, saj je organ ob posredovanju dokumenta prosilki v njem prekril le identifikacijske podatke strokovnih poročevalcev, torej le varovane osebne podatke.
Prav tako je Pooblaščenec ugotovil, da ni mogoč delni dostop do zahtevanih strokovnih poročil. Zahtevani dokumenti namreč ne vsebujejo le osnovnih identifikacijskih osebnih podatkov kandidata in strokovnih poročevalcev, temveč tudi podatke o kandidatovem izobraževanju, delovnih mestih, delu oziroma kandidatovi profesionalni poti (doma in v tujini), znanstveni ustvarjalnosti, strokovni usposobljenosti, njegovih publikacijah, člankih, predavanjih itd., pri čemer so ti podatki v predmetnih poročilih številni in medsebojno prepleteni. Hkrati gre pri strokovnih poročilih za subjektivno mnenje strokovnih poročevalcev o kandidatu oziroma njegovi strokovnosti, inovativnosti, usposobljenosti, itd., zaradi česar je potreba po zaščiti posameznikove zasebnosti, integritete in dostojanstva toliko močnejša. Glede na to, da zahtevani dokumenti vsebujejo večjo količino osebnih podatkov kandidata, ki so v tesni medsebojni zvezi oziroma so prepleteni in koncentrirani čez celotna poročila, po mnenju Pooblaščenca izvedba delnega dostopa ni možna. Potrebne anonimizacije v skladu z 18. točko 6. člena ZVOP-1 (takšna sprememba oblike osebnih podatkov, da jih ni mogoče več povezati s posameznikom, ali je to mogoče le z nesorazmerno velikimi napori, stroški ali porabo časa) namreč ni mogoče izvesti v tej meri, da bi kandidat postal neprepoznaven oziroma nedoločljiv (npr. na podlagi navedenih njegovih avtorskih del je možna enostavna identifikacija kandidata v okviru internetnih iskalnikov oziroma tudi uveljavljenega sistema COBISS), oziroma bi tako izveden delni dostop popolnoma izgubil vrednost in ne bi bil smiseln.
Navedeno pomeni, da se dostop do prekritih podatkov v Sklepu št. SSK-2317/1510/2013/MF/528-NRR z dne 15. 10. 2013 in do strokovnih poročil v celoti zavrne, saj Pooblaščenec ni zasledil zakonske podlage, ki bi v konkretnem primeru dopuščala njihovo razkritje, hkrati pa delni dostop do preostalega dela zahtevanih dokumentov ni možen.
Ker je Pooblaščenec zavrnil pritožbo že iz razloga varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), se ni spuščal v obravnavanje ostalih izjem, ki jih zatrjuje organ v izpodbijani odločbi.
Pooblaščenec zaključuje, da je organ ravnal zakonito, da ni bil prekršen materialni predpis, da ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka in da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Postopek pred odločbo je bil torej pravilen, odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je Pooblaščenec pritožbo zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda, univ. dipl. prav.
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka