dekorativna slika

Prosilec - Mestna občina Koper

+ -
Datum: 10.09.2014
Številka: 090-74/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je zahteval dostop do dokumentov v zvezi z inšpekcijskim postopkom, zapisnika in gradiva občinske seje ter audio in video posnetka občinske seje. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da organ ne vodi inšpekcijskega postopka, zato mu dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Pooblaščenec je zahtevo prosilca obravnaval široko in mu omogočil dostop do anonimne prijave ter do potrjenega in podpisanega zapisnika občinske seje. Glede audio in video posnetka občinske seje pa je Pooblaščenec ugotovil, da gre za varovane osebne podatke, saj za njihovo obdelavo na podlagi zahteve po ZDIJZ ni zakonske podlage v smislu 9. člena ZVOP-1, zaradi česar bi z razkritjem obravnavanih audio in video posnetkov prosilcu prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov prisotnih na seji. Namreč glasovnih, jezikovnih in drugih govornih značilnosti, spremljajočih osebnostnih, vedenjskih in čustvenih značilnosti ter podobnih lastnosti javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev v konkretnem primeru ni mogoče razkriti javnosti niti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. ODLOČBA:Številka: 090-74/2014/15
Datum: 11. 9. 2014

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 in 50/2014; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Mestne občine Koper, Verdijeva ulica 10, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), št. 090-8/2014 z dne 24. 3. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba Mestne občine Koper, št. 090-8/2014 z dne 24. 3. 2014 v delu, ki se nanaša na anonimno prijavo z dne 3. 2. 2014, dve fotografiji, potrjeni zapisnik seje občinskega sveta in del javno dostopnega video posnetka 9. izredne seje občinskega sveta, odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo:
-    dokumenta Prijava stranke št. 08/2014 z dne 3. 2. 2014;
-    dveh fotografij, ki sta jih napravila inšpektorja …….. in ……….. na Frenkovi ulici v Ankaranu;
-    potrjenega in podpisanega zapisnika 9. izredne seje občinskega sveta Mestne občine Koper z dne 12. 2. 2014. 

Prosilcu se posreduje napotilo na spletno stran http://ekoper.si/nedopusten-poseg-v-suverenost-obcine/.

2.    V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 18. 2. 2014 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in zahteval fotokopijo spisa, inšpekcijskega nadzora na lokaciji Frenkova ulica …., Ankaran, in sicer:
1.    številko zadeve, pod katero organ oz. občinski inšpektorat vodi evidentirano zadevo, ki se nanaša na inšpekcijski postopek občinskega inšpektorata v Ankaranu dne 4. 2. 2014;
2.    zapis prijave anonimne osebe, ki je dne 4. 2. 2014 s klicem prijavila črno gradnjo ………., zaradi česar je bil istega dne izveden postopek občinskega inšpektorata, vključno z osebnimi podatki javnega uslužbenca, ki je klic prejel in evidentiral ter telefonsko številko občinskega inšpektorata, na katero je klic bil prejet;
3.    potni nalog za uporabo vozila, ki ga je v inšpekcijskem postopku v Ankaranu dne 4. 2. 2014 upravljal občinski inšpektor, ………, v družbi z ………, z razvidnim datumom in uro uporabe vozila ter prevoženimi kilometri tega dne;
4.    delovne  naloge za …… in ……… za dne 4. 2. 2014;
5.    pisno informacijo, z obrazložitvijo poteka in vseh ugotovitev inšpekcijskega postopka z dne 4. 2. 2014 v Ankaranu – z opredelitvijo točnih vlog obeh uslužbencev v postopku;
6.    vse fotografije (na ustreznem elektronskem mediju), ki jih je posnel ……….. v inšpekcijskem postopku dne 4. 2. 2014 v Ankaranu, z navedbo telefonske številke uporabljenega mobilnega telefona za fotografiranje;
7.    vse akte, s katerimi je organ inšpekcijski postopek z dne 4. 2. 2014 v Ankaranu morebiti posredoval v nadaljnje reševanje drugemu pristojnemu organu;
8.    pisnih aktov, iz katerih bo razviden opis del in nalog uslužbencev organa oz. občinskega inšpektorata, ………… in ……..;
9.    pisnih aktov ali zapisov odgovorne osebe organa, iz katerih izhajajo usposobljenost in pooblastila za izvajanje inšpekcijskih postopkov za ……… in ………….., kakršnega sta izvedla dne 4. 2. 2014 v Ankaranu;
10.    video zapis izredne seje občinskega sveta organa z dne 12. 2. 2014 (na ustreznem elektronskem mediju);
11.    audio zapis snemanja izredne seje občinskega sveta organa z dne 12. 2. 2014 (na ustreznem elektronskem mediju);
12.    audio zapis snemanja varnostnega sosveta organa z dne 12. 2. 2014;
13.    video zapis snemanja varnostnega sosveta organa z dne 12. 2. 2014;
14.    zapisnik varnostnega sosveta organa z dne 12. 2. 2014, z vsem uporabljenim gradivom ter
15.    zapisnik izredne seje občinskega sveta organa z dne 12. 2. 2014, z vsem uporabljenim gradivom.

Ker je organ po pooblaščencu, Odvetniški pisarni Gvozdić, Partizanska cesta 17, 6210 Sežana, prosilcu odgovoril z dopisom in mu posredoval določene zahtevane dokumente, je prosilec dne 18. 3. 2014 zahteval manjkajoče dokumente iz predhodne zahteve in še:
16.    številko zadeve, pod katero organ oz. občinski inšpektorat vodi zadevo, ki se nanaša na inšpekcijski (upravni) postopek z dne 3. 2. 2014 v Ankaranu s strani uslužbencev občinskega inšpektorata ………… in …………….;
17.    ustrezen zapis prijave anonimne osebe – občana, ki se je dne 23. 1. 2014 zglasil v prostorih Občinskega inšpektorata in podal ustno prijavo glede postavljene prometne signalizacije »Privat pot« ob zemljišču s parcelno 716/7 k.o. …….. Iz zapisa naj bo razvidno kdo, kdaj in kje je sprejel občana ter vsebina prijave in osebni podatki prijavitelja;
18.    celovito pisno informacijo – zapisnik, uradni zaznamek ali drug pisni akt, ki vsebuje obrazložitev inšpekcijskega postopka, ki sta ga dne 3. 2. 2014 in 4. 2. 2014 v Ankaranu opravila uslužbenca ………… in ……….. – z opredelitvijo točnih vlog obeh v opisanem postopku;
19.    vse fotografije (na ustreznem elektronskem mediju), ki jih je posnel ………, in ki se navezujejo na postopek uslužbencev organa v Ankaranu dne 3. 2. 2014 oz. 4. 2. 2014 (fotografiranje glede postavljene prometne signalizacije in stanovanjske hiše na naslovu Frenkova ulica …., Ankaran), z navedbo telefonske številke uporabljenega mobilnega telefona za fotografiranje dne 3. 2. 2014 oz. 4. 2. 2014, če je bil za fotografiranje uporabljen telefon;
20.    če fotografije iz prejšnje točke ne obstajajo več, prosi za pisno pojasnilo o okoliščinah uničenja teh;
21.    vse akte, s katerimi je organ ugotovitve opisanega inšpekcijskega postopka z dne 3. 2. 2014 s strani ……… in ……… v Ankaranu morebiti posredoval v nadaljnje reševanje drugemu pristojnemu organu ter
22.    dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu za inšpektorja za …………….

Organ je prosilcu ponovno odgovoril z dopisom, nato pa dne 24. 3. 2014 izdal odločbo št. 090-8/2014, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. Zavrnil je dostop do informacij iz 1., 17., 5., 18., 2., 6., 19. in 22. (osebni podatki prijavitelja) točke zahteve zaradi neobstoja informacij javnega značaja. Dostop do video in audio zapisa izredne seje občinskega sveta organa z dne 12. 2. 2014 pa je zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov.

Prosilec se je zoper odločbo pravočasno pritožil in navedel, da je odločitev organa napačna in zavajajoča, saj organ (ne)namenoma spreminja dejstva in okoliščine postopka, ki so ga izvajale odgovorne osebe Občinskega inšpektorata (………. in ……….) dne 3. 2. 2014, ko so v jutranjih urah 3. 2. 2014 fotografirale stanovanjsko hišo na naslovu Frenkova ulica ……., Ankaran ter odklanja posredovanje zahtevane dokumentacije po ZDIJZ. Iz pritožbe izhaja, da se prosilec pritožuje zoper celotno odločitev organa, kjer ga organ napotuje na pridobitev zahtevane dokumentacije k drugim virom in v delu, kjer mu odklanja dostavo zahtevane dokumentacije, kot sledi:
-    Organ mu odklanja dostavo fotokopije zapisnika in prilog izredne seje Občinskega sveta MOK z dne 12. 2. 2014 in ga v zameno napotuje na pridobitev teh listin na spletni strani MOK (kot obrazloženo v prvem odg. odvetnika organa) oz. mu pošilja nepodpisane, nežigosane in neoštevilčene predloge zapisnikov in sklepov te izredne seje in prilog, ki so bile domnevno obravnavane na navedeni seji (kot priloga Odločbe organa). Pripominja, da se vsebina teh predlogov zapisnikov, sklepov in prilog na spletni strani MOK periodično spreminja, zaradi česar ne verjame več v njihovo verodostojnost in zahteva fotokopije originalov;
-    Organ mu odklanja dostavo video in audio posnetka izredne seje občinskega sveta MOK z dne 12. 2. 2014 (op., ki je bila javna, dostopna širši javnosti in številnim medijem ter v delu javno objavljena na spletnem portalu MOK - »ekoper«), z obrazložitvijo, da v skladu z ZVOP varujejo osebne podatke udeležencev seje in še, da je bila seja tajno-nezakonito snemana, saj udeleženci seje niso bili o tem seznanjeni in niso dali privolitev za snemanje. Organ celo ugotavlja, da bi bil upravičen morebiti do pregleda video/audio posnetka, kot udeleženec seje po njihovem Poslovniku, v istem trenutku pa arbitrarno brez ugovora navaja, da se seje ni udeležil in tako do tega nima pravice. Smatra, da je razlog zavrnitve pridobitve obstoječega video/audia zapisa celotne izredne seje MOK z dne 12. 2. 2014 na ustreznem nosilcu podatkov popolnoma neutemeljen;
-        Organ v svojih pisnih aktih (objavljenih na spletni strani organa, z objavami v medijih in s svojimi odgovori na moja zaprosila po ZDIJZ) venomer dostavlja ali razlaga postopke odgovornih občinskega inšpektorata s spreminjanjem dejstev in okoliščin samih postopkov, očitno z namenom, da ga zavede oz. prepriča, da se takšni postopki občinskega inšpektorata niso izvajali in zaradi tega niso evidentirani (sum prikrivanja dokumentov). V medijih je občinski inšpektor …….. navedel, da je dne 4. 2. 2014 na podlagi anonimne prijave po telefonu o črni gradnji fotografiral hišo ……….. Medij ob tem citira izjavo ……….. in objavi celo uradni zaznamek dotičnega inšpektorja o dogodku tega dne. Uradni zaznamek, po nekaj dneh objave na spletnih straneh medija, izgine in se nadomesti z drugim, s spremenjenim datumom postopka občinskega inšpektorja na dan 3. 2. 2014. Na spletnih straneh organa se objavi predlog zapisnika in predloge sklepov za sprejem na izredni seji MOK dne 12. 2. 2014, kateri se v dneh po objavi vsebinsko spremenijo, s podobnimi spremembami datumov iz 4. 2. 2014 na 3. 2. 2014. Iz vseh objavljenih zapisov organa, predvsem pa iz predloga sklepov za izredno sejo dne 12. 2. 2014 izhaja, da sta občinska inšpektorja na podlagi anonimnega klica dne 4. 2. 2014 oz. popravljeno 3. 2. 2014 opravila sporni postopek. Iz odgovorov, ki jih, na podlagi zahtev po ZDIJZ, prejema od organa, pa izhaja, da takšnega klica ni bilo, temveč da so postopali po osebni anonimni prijavi občana, ki se je v prostorih Občinskega inšpektorata zglasil sam, dne 23. 1. 2014;
-        Organ zanika obstoj dokumentacije, ki bi upoštevajoč dejstvo, da je organ zavezan k spoštovanju določil Uredbe o upravnem poslovanju in Uredbe o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom, morala obstajati in biti zavedena pri organu.

Prosilec še dodaja, da je očitno, da ga organ zavaja s spreminjanjem dejstev in okoliščin njihovega postopanja, spreminjanjem obrazložitev zakonskih določb, na podlagi katerih so njihovi občinski inšpektorji izvajali dela in naloge, vse z namenom onemogočitve pridobitve ustrezne dokumentacije, ki bi služila v nadaljnjih postopkih pred ustreznimi organi.

Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pooblaščenec je dne 27. 6. 2014 od organa prejel še dodatna pojasnila in dokumente. Za popolno ugotovitev dejanskega stanja je Pooblaščenec dne 28. 7. 2014 pri organu opravi ogled in camera.

Pritožba je delno utemeljena.

Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Iz pritožbe izhaja, da so predmet pritožbenega postopka informacije, zahtevane v točkah 1, 2, 5, 6, 10, 11, 15, 17, 18, 19 in 22. (osebni podatki prijavitelja) zahteve prosilca.

Zahtevani dokumenti z zvezi z inšpekcijskim postopkom
Iz zahteve prosilca izhaja, da se zahteva nanaša izključno na inšpekcijske postopke. Ker prosilec ne more vedeti, katere informacije organ poseduje, sta na prvi stopnji že organ, v pritožbenem postopku pa Pooblaščenec, zahtevo prosilca obravnavala široko in se osredotočila na vse dokumente v zvezi z anonimno prijavo in preverbo prijave na lokaciji Frenkova ulica, Ankaran.

Na podlagi pisnih pojasnil organa ter ugotovitev na ogledu in camera je Pooblaščenec ugotovil, da se je dne 3. 2. 2014 ob 8.15 uri v prostorih organa na naslovu Cesta Zore Perello Godina 3 v Kopru oglasil prijavitelj in podal anonimno prijavo, da naj bi bila na Frenkovi ulici v Ankaranu nepravilno postavljena prometna signalizacija. Organ je sprejel prijavo in naredil dokument »Prijava stranke št. 08/2014 z dne 3. 2. 2014«. Z namenom preverbe navedb v prijavi sta inšpektor ……… in g. ……… še istega dne opravila nadzor oz. preverila utemeljenost prijave na terenu. Organ pove, da je g. ………… vodja inšpektorata po pooblastilu župana, in da na terenu ni deloval kot inšpektor, saj nima inšpekcijskih pooblastil. Iz tega razloga organ tudi ne razpolaga z dokazilom o opravljenem strokovnem izpitu za inšpektorja. G. ………. je na območju Frenkove ulice v Ankaranu z mobilnim telefonom fotografiral postavitev prometne signalizacije, na katero se je nanašala prijava in širšo okolico. Te fotografije je naslednji dan izbrisal, pred tem pa jih ni prenašal na noben drug medij (računalnik ali drug nosilec podatkov). Fotografije je izbrisal po tem, ko jih je pokazal pristojnim inšpektorjem Občinskega inšpektorata, da bi ti na podlagi seznanitve z dejanskim stanjem, ki je izhajalo iz fotografij, lahko nadalje ustrezno ukrepali. Organ pove, da o tem ogledu ali preverbi na terenu ni nastal noben dokument. Na podlagi ugotovitev iz fotografij g. ……….. sta na lokacijo Frenkova ulica, Ankaran, odšla še druga dva inšpektorja, ………. in ………., ter opravila fotografiranje kraja domnevne kršitve. V zvezi s tem obstajata dve fotografiji, ki pa nista enaki fotografijam, ki so objavljene na spletni strani organa, kot osnovno gradivo k 9. izredni seji Občinskega sveta Mestne občine Koper, z dne 12. 2. 2014, na povezavi http://www.koper.si/index.php?page=seje&item=2002426&tree_root. Pooblaščenec je ugotovil, da v zvezi z navedeno anonimno prijavo inšpekcijski postopek (še) ni bil uveden. Na podlagi anonimne prijave z dne 3. 2. 2014 organ torej ne vodi inšpekcijskega postopka. Glede prijav in pobud organ pojasni, da so za ukrepanje pomemben del informacij, ki jih inšpektor uporablja pri svojem delu, vendar pa ne predstavljajo vlog za začetek inšpekcijskega postopka, saj se inšpekcijski postopek začne po uradni dolžnosti.

V povezavi z anonimno prijavo z dne 3. 2. 2014 in nadzorom oz. preverbo utemeljenosti prijave na terenu je g. …………. naredil le uradni zaznamek z dne 7. 2. 2014 glede dogodka z dne 6. 2. 2014. Ta uradni zaznamek je bil del gradiva za izredno sejo občinskega sveta dne 12. 2. 2014 in je še vedno objavljen spletni strani organa, na povezavi http://www.koper.si/index.php?page=seje&item=2002426&tree_root=. Iz dopisa organa, po pooblaščencu Odvetniški družbi Gvozdić, z dne 14. 3. 2014, je razvidno, da je organ prosilca v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, napotil na zgoraj navedeno spletno stran, kjer je zahtevani uradni zaznamek objavljen.

Na ogledu je Pooblaščenec v računalniški bazi organa preveril in ugotovil, da organ v zvezi s prijavo na lokaciji Frenkova ulica, Ankaran ne vodi nobene prijave z dne 4. 2. 2014. Glede razhajanja v datumih (3. 2. 2014 namesto/ali 4. 2. 2014) je organ povedal, da je prišlo do pomote, kar je pojasnjeno in potrjeno tudi v zapisniku 9. izredne seje Občinskega sveta Mestne občine Koper. Prav tako je Pooblaščenec na ogledu preverjal obstoj zahtevane informacije, ki se nanaša na zapis prijave anonimne osebe – občana, ki se je dne 23. 1. 2014 zglasil v prostorih Občinskega inšpektorata in podal ustno prijavo glede postavljene prometne signalizacije »Privat pot« ob zemljišču s parcelno 716/7 k.o. ……; iz zapisa naj bo razvidno kdo, kdaj in kje je sprejel občana ter vsebina prijave in osebni podatki prijavitelja. Po trditvah organa in preverbi v računalniški bazi je Pooblaščenec ugotovil, da organ ne razpolaga s prijavo, ki bi se nanašala na navedeno vsebino in datum 23. 1. 2014.

Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da organ razpolaga le z dokumentom Prijava stranke št. 08/2014 z dne 3. 2. 2014 in dvema fotografijama, ki prosilcu še niso bili posredovani in tudi niso dostopni na spletni strani. Po pregledu prijave in fotografij je Pooblaščenec ugotovil, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, saj ne vsebujejo podatkov, ki bi predstavljali izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. V tem delu se pritožbi prosilca ugodi in se izpodbijana odločba v tem delu odpravi, ter se odloči, da je organ dolžan prosilcu posredovati fotokopijo prijave in dveh fotografij v celoti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. 

Na podlagi ugotovitev na ogledu in camera in pojasnil organa je Pooblaščenec ugotovil, da organ z drugimi dokumenti, ki bi se nanašali na anonimne prijave, na katere se sklicuje prosilec, in ki prosilcu še niso bili posredovani, ne razpolaga. Organ namreč ne vodi inšpekcijskega postopka, na katerega se nanaša zahteva. Prav tako organ ne razpolaga z dokazilom o opravljenem strokovnem izpitu za inšpektorja za gospoda …………. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja namreč predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Pooblaščenec se je v pritožbenem postopku, z vsemi razpoložljivimi dokaznimi sredstvi, prepričal, da organ drugih dokumentov nima. V okviru konkretnega pritožbenega postopka je Pooblaščenec izvedel vsa dokazna sredstva (ogled na terenu, zaslišanje uradnih oseb pri organu), ki so bila na voljo, prosilec sam pa tudi ni predlagal nobenih drugih dokaznih sredstev oz. ni navedel nobenih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da zahtevani dokumenti dejansko obstajajo (v smislu zaslišanja odgovorne osebe, pri kateri naj bi se dokumenti hranili, itd.). Zgolj pavšalna navedba, da bi zahtevani dokumenti morali obstajati, brez konkretnih okoliščin, iz katerih izhaja, da dejansko obstajajo, pa Pooblaščenca tudi ni mogla voditi do drugačne ugotovitve v tem postopku. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da drugi dokumenti v zvezi z anonimnimi prijavami, na katere se sklicuje prosilec, pri organu ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z drugimi informacijami še razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.

Upoštevaje zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da je organ v tem delu pravilno odločil ter zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je odločba, ki se nanaša na inšpekcijski postopek na podlagi anonimne prijave, pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

Zapisnik in delovno gradivo 9. izredne seje Občinskega sveta Mestne občine Koper, z dne 12. 2. 2014
Glede zahteve prosilca za dostop do zapisnika 9. izredne seje občinskega sveta organa z dne 12. 2. 2014 (v nadaljevanju zapisnik), z vsem uporabljenim gradivom, je organ pojasnil, da se zapisnik potrdi šele na naslednji seji in se torej na spletni strani organa nahaja v gradivu (1. točka dnevnega reda) za naslednjo sejo – 17. sejo Občinskega sveta Mestne občine Koper (http://www.koper.si/index.php?page=seje&item=2002427&tree_root=). Organ objavi zapisnike sej občinskega sveta na svoji spletni strani, kot prilogo gradiva za naslednjo sejo – torej za potrditev zapisnika prejšnje seje. Potrjenega zapisnika pa organ naknadno ne objavi. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ prosilcu zapisnik izročil takoj po seji, kar pomeni, da mu je izročil še nepotrjen zapisnik. Ker potrjenega in podpisanega zapisnika organ prosilcu še ni posredoval, je Pooblaščenec presojal, ali zapisnik predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Po pregledu zapisnika je Pooblaščenec ugotovil, da vsebuje osebne podatke (t.j. imena in priimke) oseb, zaposlenih v javnem sektorju (župana, članov občinskega sveta, predstavnikov občine in vodje Oddelka za terorizem in ekstremno nasilje Uprave kriminalistične policije), ki glede na določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne spadajo med t.i. varovane osebne podatke, zato v tem delu ni podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Navedene osebe se namreč na zapisniku omenjajo v funkciji opravljanja delovnega razmerja oz. javne funkcije. 

V zapisniku pa se nahaja tudi osebni podatek – priimek – občana. Ob tem Pooblaščenec pojasnjuje, da ob upoštevanju določb glede določljivosti fizične osebe, sama navedba imena in/ali priimka, brez katerega koli dodatnega identifikacijskega znaka (npr. navedbe naslova, izobrazbe, rojstnega datuma, EMŠO številke ali navedbe drugih osebnih okoliščin) ne predstavlja osebnega podatka, saj fizične osebe na takšen način ni mogoče določiti (primerjaj 6. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1)). Izjeme po ZDIJZ tako npr. ne morejo predstavljati podatki, na podlagi katerih osebe ni mogoče identificirati oziroma jo je mogoče identificirati samo z velikimi stroški, nesorazmerno velikim naporom ali z veliko časa, ker ne gre za osebne podatke. Merilo za to, kako velika je možnost identifikacije osebe, je treba ocenjevati glede na standard povprečno razumne osebe in ne zgolj po zaposlenih pri organu. Tako stališče Pooblaščenca je potrdilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. U 1900/2005-12 z dne 16. 5. 2007. Zgolj v izogib nejasnostim Pooblaščenec še pojasnjuje, da se v postopku po ZDIJZ presoja dokument kot tak, standard določenosti in določljivosti, kot le-ta izhaja iz ZVOP-1, pa je v postopku po ZDIJZ potrebno presojati z vidika javnosti in ne z vidika ožjega kroga oseb, katerim je zaradi posebnih okoliščin lahko znano, na koga se zahtevana informacija javnega značaja dejansko nanaša. Glede na navedeno sama navedba priimka občana v konkretnem primeru ne predstavlja varovanega osebnega podatka. Ker potrjen in podpisan zapisnik predstavlja prosto dostopno informacijo, je pritožba prosilca v tem delu utemeljena, zato je organ dolžan prosilcu omogočiti dostop do zapisnika, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na gradivo 9. izredne seje občinskega sveta organa z dne 12. 2. 2014, je Pooblaščenec ugotovil, da so neutemeljene. Po ugotovitvah na ogledu in primerjavi prejetih dokumentov z objavljenimi dokumenti na spletni strani organa, je Pooblaščenec ugotovil, da je organ celotno gradivo za 9. izredno sejo občinskega sveta in odločitev (sklep) objavil na spletni strani na povezavi http://www.koper.si/index.php?page=seje&item=2002426&tree_root=. Iz dopisa organa, po pooblaščencu Odvetniški družbi Gvozdić, z dne 14. 3. 2014, je razvidno, da je organ prosilca v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, napotil na spletno stran organa, kjer so zahtevane informacije objavljene. Pooblaščenec je ugotovil, da organ z drugimi dokumenti, kot tistimi, ki so že objavljeni na spletni strani organa, ne razpolaga. Glede na navedeno je odločitev organa v tem delu pravilna, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

Audio in video zapis 9. izredne seje občinskega sveta organa z dne 12. 2. 2014
Kot že rečeno, sta predmet tega pritožbenega postopka tudi avdio in video posnetek izredne seje občinskega sveta. Pooblaščenec se je ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevana dokumenta predstavljata prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je podana izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je skliceval organ v izpodbijani odločbi.

ZDIJZ v zvezi z izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena napoti na uporabo določb ZVOP-1. In ker je obdelava osebnih podatkov, tudi za namene ZDIJZ, dopustna samo, če ne pomeni kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1, je v konkretnem primeru treba ugotoviti, ali posredovanje posnetkov na podlagi zahteve po ZDIJZ pomeni kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1.
ZVOP-1 v 1. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko, neposredno ali posredno, identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
 
Ker razkritje osebnih podatkov, kamor glede na zgoraj ugotovljeno spadata tudi zahtevana posnetka, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.

Ob poslušanju avdio posnetka in gledanju videoposnetka je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevana posnetka vsebujeta osebne podatke (ime in priimek, funkcijo, določene podatke v zvezi s poklicnim delovanjem) javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev, ki jih sicer kot javne v tretjem odstavku 6. člena opredeljuje že ZDIJZ. Hkrati pa se na posnetkih nahajajo tudi osebni podatki drugih oseb, prisotnih na seji, ki niso ne javni uslužbenci in ne javni funkcionarji, za obdelavo njihovih osebnih podatkov oziroma za njihovo posredovanje javnosti, pa ni pravne podlage v smislu 8. in 9. člena ZVOP-1.

Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da posnetka, poleg osnovnih osebnih podatkov (ime in priimek, funkcija in delovno mesto) vsebujeta tudi druge osebne podatke, in sicer:
- glasovne značilnosti prisotnih na seji - barva, ton, glasnost, glasovne motnje (npr. hripavost), frekvenčne značilnosti zvok,a itd. Glas je biometričen podatek in za vsakega posameznika edinstven, kar pomeni, da služi kot identifikator.
- jezikovne in druge govorne značilnosti – hitrost govora, govorne motnje (npr. »požiranje« posameznih glasov, jecljanje, ipd.), retorične veščine, jasnost izražanja, razločnost, naglas, narečne prvine, tujejezični vložki ter jezik nasploh;
- značilnosti osebne podobe - videoposnetek je skupek dokaj popolnih in natančnih osebnih lastnosti posameznika, saj gre za nosilec, ki je nekakšna tehnična preslikava lastnosti posameznika na določen medij. Posnetek vsebuje tolikšno množico osebnih podatkov, da se da posameznika z njimi natančno in nedvoumno določiti. Posnetek tako vsebuje tudi npr. podatke o tem, kakšen je bil zunanji videz posameznika v trenutku, ko je bil posnetek napravljen, kako je bil posameznik v tem trenutku oblečen, ali je bil urejen ali ne, kakšne so bile njegove kretnje, mimika obraza, itd., skratka, zajema njegovo celotno osebno podobo ter
- druge spremljajoče osebnostne značilnosti prisotnih na seji - govorčeva osebnost, vedenjske značilnosti, odnos do slušateljev, odnos do stvari, o kateri je govora, vedenje, čustva, razpoloženje in podobno (udeleženec seje in/ali govorec je na primer lahko aroganten, nestrpen, kritičen, osoren, ponižen, potrpežljiv, prijazen in ljubezniv ipd.). 

Ker ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, je treba za ugotovitev, ali lahko v konkretnem primeru razkritje posnetkov privede do neupravičenega posega v zasebnost oseb, ki so na posnetkih, upoštevati tudi sodno prakso s tega področja. Ustavno sodišče RS je glede pravice na glasu že večkrat odločalo, pri čemer je v zadevi opr. št. Up-472/02 navedlo: »da je sodišče že sprejelo stališče, da je človekova zasebnost, katere nedotakljivost zagotavlja 35. člen Ustave RS, v območju človekovega bivanja bolj ali manj sklenjena celota njegovih ravnanj in ukvarjanj, občutij in razmerij, za katero je značilno in konstitutivno, da si jo človek oblikuje in vzdržuje sam ali sam z najbližjimi, s katerimi je v intimni skupnosti, na primer z življenjskim partnerjem, in da v njej biva z občutkom varnosti pred vdorom javnosti ali kogarkoli nezaželenega (odločba št. Up-32/94 z dne 13. 4. 1995, OdlUS IV, 38). Običajen in bistveni del ali vidik te celote so torej tudi človekova ravnanja. Vanje sodi tudi pravica človeka do lastnega glasu, pravica na glasu. Ta zagotavlja vsakomur, da sam odloči o podobi svoje osebnosti v komunikaciji z drugimi. V človekovi besedi se namreč izraža njegova osebnost. Vsak ima pravico, da lahko govori prosto, brez zadrege in v normalnih okoliščinah, ki jih izraža krilatica "verba volant, litterae scriptae manent". Varstvo zajema možnost, da se človek v komunikaciji po lastni presoji odzove na najustreznejši način in se prilagodi vsakokratnemu naslovniku. K tej temeljni pravici sodi tudi to, da se človek sam odloči o tem, kdo bo slišal vsebino komunikacije - le sogovornik, določena zaključena skupina ljudi ali javnost. Odločitev o sebi in o svoji besedi zajema torej tudi določitev kroga oseb, ki naj slišijo vsebino pogovora. Svojo vsebino najde ta pravica v upravičenju vsakega človeka o tem, ali bo njegov glas posnet in s tem preko nosilca zvoka morda posredovan tretjim osebam, s čimer se beseda in glas od njega ločita in osamosvojita. Zapis daje oblast nad tujo osebo, tujo osebno dobrino, ker omogoča ponovitev in tako posega v izključno pravico osebe, da razpolaga s tem, kar je govorila, da sama odloča, kdo naj to sliši ali kdo lahko to sliši. Človeška komunikacija je z zagotovljenim varstvom v 35., in še posebej v 37. členu Ustave, zaščitena pred tem, da bi besede (nepremišljena ali impulzivna izjava, površno mnenje ali pa kakršenkoli pogovor zaradi vsebine ali tona glasu v drugačnih okoliščinah) pričale proti tistemu, ki jih je izgovoril. Posnetek je avtentično ohranjena beseda ali glas, ki se je s posnetkom ločil od osebe, ki ga je izgovorila.«

Ker sta podoba in glas ter ostali osebni podatki, posamično ali v povezavi, glede na navedeno varovani osebni podatki, je Pooblaščenec preverjal, ali morebiti obstaja še kakšna pravna podlaga (poleg ZDIJZ in ZVOP-1) za posredovanje zahtevanih posnetkov prosilcu, na podlagi zahteve po ZDIJZ. Po pregledu ureditve pri organu je Pooblaščenec ugotovil, da Poslovnik občinskega sveta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 16/95, 42/00, 30/01, 40/03 in Uradni list RS, št. 90/05, 39/08; v nadaljevanju poslovnik) ureja, da je delo Občinskega sveta javno ter da se potek seje Občinskega sveta zvočno snema, lahko pa tudi slikovno. Navedena določba poslovnika zadostuje za dejstvo, da so prisotni na seji obveščeni, da se seja snema in da že s konkludentnim dejanjem privolijo v snemanje. Pri takšni določbi poslovnika pa manjka bistveni del obdelave osebnih podatkov, t.j. namen obdelave. Namen obdelave pomeni, da se jasno ve, na kakšen način oziroma za kakšne namene se bodo posnetki uporabljali (npr. za namen naprave zapisnika, za namen obveščanja javnosti preko lokalne televizije ali za namen objave na svetovnem spletu). 

Namreč samo dejstvo, da so seje občinskega sveta odprte za javnost, Pooblaščenec razume v smislu, da se jih ima javnost pravico udeležiti in pod pogoji iz, npr. poslovnika občine, tudi sodelovati v razpravi. Javnosti sej pa po mnenju Pooblaščenca ni mogoče razumeti tako široko, da bi bilo dopustno seje brez soglasja snemati (zvočno in slikovno) ter posnetke hraniti, nadalje obdelovati in objaviti povsem neodvisno od volje posameznikov, katerih osebni podatki so na posnetku, in ne da bi bili ti posamezniki vnaprej seznanjeni z namenom obdelave osebnih podatkov (zvočnih in slikovnih posnetkov). Glede na navedeno, dejstva, da so seje javne, ni mogoče razumeti, da je s tem določen tudi namen obdelave posnetkov. Namreč v skladu z določbami ZVOP-1morajo biti posamezniki v primeru snemanja sej občinskih svetov predhodno seznanjeni, da se seja snema, kdo bo upravljavec in kdo uporabnik teh posnetkov, na kakšen način oziroma za kakšne namene se bodo posnetki uporabljali (npr. za namen naprave zapisnika, namen posredovanja posnetka medijem ali za namen objave na svetovnem spletu) in koliko časa se bodo shranjevali. V konkretnem primeru je Pooblaščenec ugotovil, da snemanje sej organa ureja le poslovnik, ki pa ne zadostuje določbam ZVOP-1 glede obdelave osebnih podatkov na avdio in video posnetkih sej občinskega sveta. Glede na takšen način ureditve bi se osebni podatki na avdio in video posnetkih sej občinskega sveta lahko obdelovali le za namen priprave morebitnega zapisnika ali lažjega dela organa. Takšnemu stališču narekuje tudi dejstvo, da organ, tako je pojasnil na ogledu, sej občinskega sveta praviloma ne snema, snemanje 9. izredne seje občinskega sveta pa je izjemoma odredil zaradi na seji obravnavane problematike. Določbe poslovnika tako ni mogoče razumeti kot zadostne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov za namen dostopa do informacij javnega značaja. V kolikor bi se takšna obdelava, glede na trenutno ureditev obdelave osebnih podatkov na avdio in video posnetkih sej občinskega sveta pri organu, dovolila, bi šlo za kršitve določb ZVOP-1.

Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da za razkritje obravnavanih osebnih podatkov na podlagi zahteve po ZDIJZ ni zakonske podlage v smislu 9. člena ZVOP-1, zaradi česar bi z razkritjem obravnavanih audio in video posnetkov prosilcu prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov prisotnih na seji. Namreč glasovnih, jezikovnih in drugih govornih značilnosti, spremljajočih osebnostnih, vedenjskih in čustvenih značilnosti ter podobnih lastnosti javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev v konkretnem primeru ni mogoče razkriti javnosti niti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Pooblaščenec je ugotovil, da je del video posnetka, izsek seje, kjer govori župan, objavljen na portalu občinskega glasila na spletu, ekoper.si (http://ekoper.si/nedopusten-poseg-v-suverenost-obcine/). Naveden izsek seje je javno objavljen na elektronskem mediju na podlagi določb Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08 - ZPOmK-1, 77/10 - ZSFCJA, 90/10 - Odl. US, 87/11 - ZAvMS in 47/12). Peti odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno) in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Glede na navedeno se pritožbi prosilca v delu, ki se nanaša na video posnetek, ki je objavljen na portalu občinskega glasila, na spletu ekoper.si, ugodi na način, da se ga, v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, napoti na spletno stran organa, kjer je objavljen video posnetek.

Izhajajoč iz navedenega je Pooblaščenec zaključil, da je odločitev organa v delu, ki se nanaša na objavljeni video posnetek na portalu občinskega glasila na spletu, ekoper.si (http://ekoper.si/nedopusten-poseg-v-suverenost-obcine/) napačna. Pritožbi prosilca se v tem delu ugodi in se izpodbijana odločba v tem delu, na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP, odpravi ter se odloči, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu se pritožba, ki se nanaša na audio in video posnetek 9. izredne seje občinskega sveta z dne 12. 2. 2014, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrne.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.




Postopek vodila:                                      
Monika Voga, univ.dipl.prav.,                                   
Svetovalka pri Informacijskem                                                                         
Pooblaščencu

Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka