Prosilec - Urad RS za intelektualno lastnino
+ -Številka: 090-122/2013/45
Kategorije: Ali dokument obstaja, Avtorsko delo, Dokument v izdelavi, Javni uslužbenci in funkcionarji, Varstvo kazenskega postopka, Notranje delovanje organa, Osebni podatek, Ostali sodni postopki, Poslovna skrivnost, Varstvo upravnega postopka
POVZETEK:
Prosilec je zahteval veliko količino dokumentacije v elektronski obliki, oz. če organ z njo ne razpolaga v elektronski obliki, v obliki fotokopij Organ je zahtevi prosilca delno zavrnil, ker zahtevani dokumenti ne obstajajo, delno pa na podlagi izjem iz 1., 2., 3., 6., 7., 8. in 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede določenih dokumentov je organ zavrnil možnost posredovana fotokopij oz. elektronskih kopij in omogočil le vpogled vanje, saj gre za dokumente, ki predstavljajo avtorska dela. Pooblaščenec je novembra 2013 izdal delno odločbo o dokumentih iz 1. točke izreka odločbe organa, zato je s tokratno dopolnilno odločbo odločal še o dokumentih iz 2. in 3. točke izpodbijane odločbe. Pri tem je Pooblaščenec delno ugodil pritožbi prosilca in organu naložil, da določene dokumente posreduje prosilcu, pri čemer mora prekriti varovane osebne podatke.
ODLOČBA:Številka: 090-122/2013/45
Datum: 2. 4. 2014
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 219. člena, prvega in tretjega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ________________________________________ (v nadaljevanju prosilec) z dne 12. 5. 2013 zoper odločbo Urada RS za intelektualno lastnino, Kotnikova 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-1/2013-5/101 z dne 24. 4. 2013, izdaja naslednjo
D O P O L N I L N O O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne z dne 12. 5. 2013, zoper odločbo organa št. 090-1/2013-5/101 z dne 24. 4. 2013 se delno ugodi in se izpodbijana odločba v točki 2. izreka delno odpravi ter se odloči:
Organ mora prosilcu v roku 31 dni od prejema te odločbe posredovati:
1.1 v elektronski obliki dokumente: 31227-5/2012-1, 31227-5/2012-2, 31227-5/2012-3, 31227-5/2012-5, 31221-8/2010-8, 31221-8/2010-12, 31221-8/2010-20, 31221-8/2010-21, 31221-8/2010-25, 31221-8/2010-27, 31221-8/2010-28, 31221-8/2010-37, 31221-8/2010-38, 31221-8/2010-39, 31221-7/2010-2, 31221-7/2010-7, 31221-7/2010-8, 31221-7/2010-10, 31221-7/2010-13, 31221-7/2010-14, 31221-7/2010-17, 31221-3/2012-4, 31221-19/2010-42, 31221-19/2010-45, 31221-19/2010-47, 31221-18/2012-1, 31221-18/2012-3, 31221-17/2010-5, 31221-17/2010-8, 31223-9/2007-41/105, 31223-9/2007-47/101, 31223-9/2007-51/101, 31223-9/2007-53, 31223-9/2007-58/101, 31223-9/2007/59 razen prilog iz točke 1.3 izreka te odločbe,
pri čemer prekrije v dokumentu št.:
• 31221-17/2010-5:
- ime in priimek zaposlene pri Združenju SAZAS v podpisu dokumenta in v prilogi k dokumentu,
- elektronski naslov zaposlene pri NLB d.d.,
• 31221-8/2010-8: ime, priimek in podpis predsednika statutarne komisije Združenja SAZAS,
• 31221-8/2010-12: ime in priimek predstavnika obrtno-podjetniške zbornice,
• 31221-8/2010-37: ime, priimek in podpis fizične osebe pod »Za Združenje SAZAS«,
• 31221-7/2010-2: ime, priimek in podpis fizične osebe pod »Za Združenje SAZAS«,
• 31221-7/2010-10:
- ime in priimek in podpis fizične osebe pod rubriko »Stranka postopka«, za besedno zvezo »član UO«,
- ime, priimek in podpis fizične osebe v podpisu dokumenta za besedo »Zanj«,
• 31221-7/2010-13:
- ime, priimek in podpis fizične osebe pod »Združenje SAZAS« v priloženem dokumentu »Prošnja za podaljšanje roka«,
- ime in priimek člana upravnega odbora Združenja SAZAS v priloženem dokumentu »Pooblastilo«,
• 31221-7/2010-14:
- ime in priimek člana v zadnjem stavku dokumenta,
- ime in priimek člana upravnega odbora Združenja SAZAS v priloženem dokumentu »Pooblastilo«,
• 31221-7/2010-17: ime in priimek fizične osebe v podpisu dokumenta,
• 31221-19/2010-42:
- ime, priimek in podpis fizične osebe v podpisu priloženega dokumenta »Predlog za podpis pooblastila in nato dogovora o zbiranju nadomestil za privatno in drugo lastno reprodukcijo«,
- ime in priimek fizične osebe v naslovni vrstici dokumenta »Podpis pooblastila« z dne 20. 8. 2012,
- ime in priimek predsednika Sveta Zavoda IPF v dopisu Zavoda IPF z dne 20. 8. 2012,
- ime, priimek in podpis fizične osebe v podpisu dopisa Zavoda IPF z dne 20. 8. 2012,
- ime in priimek predsednika Sveta Zavoda AIPA v dopisu Zavoda AIPA z dne 20. 8. 2012,
- ime, priimek in podpis fizične osebe v podpisu dopisa Zavoda AIPA z dne 20. 8. 2012,
• 31221-19/2010-45: ime, priimek in podpis fizične osebe v podpisu dokumenta Združenja SAZAS z dne 30. 9. 2012,
• 31221-19/2010-47:
- ime in priimek prejemnika elektronskega sporočila z dne 11. 9. 2012 v glavi elektronskega sporočila levo zgoraj, v prilogi dokumenta,
- elektronski naslov pošiljateljice elektronskega sporočila z dne 11. 9. 2012,
- ime in priimek četrtega, šestega in osmega prejemnika elektronskega sporočila z dne 11. 9. 2012 v rubriki »Za:«,
- ime in priimek četrtega, šestega in osmega prejemnika elektronskega sporočila z dne 10. 9. 2012 v rubriki »Za:«,
• 31227-5/2012-1:
- ime in priimek fizične osebe v prvi, šesti, deveti in deseti vrstici tretjega odstavka četrte strani priloženega dokumenta št. 31227-1/2008-129,
- ime in priimek fizične osebe v tretji vrstici drugega odstavka devete strani priloženega dokumenta št. 31227-1/2008-129,
• 31227-5/2012-2:
- ime in priimek fizične osebe v prvi, šesti, deveti in deseti vrstici tretjega odstavka četrte strani priloženega dokumenta št. 31227-1/2008-129,
- ime in priimek fizične osebe v tretji vrstici drugega odstavka devete strani priloženega dokumenta št. 31227-1/2008-129,
• 31227-5/2012-3:
- ime in priimek fizične osebe v prvi, šesti, deveti in deseti vrstici tretjega odstavka četrte strani priloženega dokumenta št. 31227-1/2008-129,
- ime in priimek fizične osebe v tretji vrstici drugega odstavka devete strani priloženega dokumenta št. 31227-1/2008-129,
• 31221-18/2012-1: ime, priimek in podpis fizične osebe v podpisu dokumenta;
1.2 v obliki fotokopij dokumente: 31227-5/2012-4, 31227-5/2012-7, 31227-5/2012-8, 31221-8/2010-11, 31221-8/2010-22 (103), 31221-7/2010-1 (111), 31221-7/2010-5, 31221-7/2010-6, 31221-7/2010-9, 31221-7/2010-11, 31221-7/2010-15, 31221-7/2010-16, 31221-7/2010-18, 31221-2/2012-6/105, 31221-19/2010-41, 31221-19/2010-52, 31221-18/2012-2/105, 31221-17/2010-4 in 31221-17/2010-7, razen prilog iz točke 1.3 izreka te odločbe,
pri čemer prekrije v dokumentu št.:
• 31221-8/2010-11: ime in priimek predsednika statutarne komisije Združenja SAZAS,
• 31221-7/2010-11: ime in priimek fizične osebe pod točko 2. izreka poziva,
• 31221-7/2010-15: ime in priimek fizične osebe v peti vrstici tretjega odstavka obrazložitve za besedo »pooblastil«,
• 31221-2/2012-6/105:
- ime, priimek in podpis vodje pravne službe v dokumentih »Pritožba zoper molk upravnega organa«, »Odgovori na vprašanja, dosedanje dopisovanje, prošnja za odgovor«, »Prošnja za podajo razlage oz. mnenja glede vprašanj avtorske pravice« in »Prošnja za podajo mnenja in posega v postopek skladno z zakonsko nadzorstveno pravico upravnega organa višje stopnje«,
- ime, priimek in podpis predstavnika pravne službe v priloženi prijavi dela,
- ime in priimek vodje pravne službe v rubriki »v vednost« v dokumentu 31221-2/2012-2/105,
- ime in priimek vodje pravne službe naslovni vrstici dokumenta 31221-2/2012-2/105,
- ime in priimek vodje pravne službe v rubriki »v vednost« v dokumentu 31221-3/2012-2/105,
• 31221-19/2010-52: ime in priimek fizične osebe, ki v dokumentu ne nastopa kot samostojni podjetnik posameznik, v osmi in šestnajsti vrstici tretjega odstavka četrte strani dokumenta,
1.3. na vpogled:
• Priloge k dokumentom št. 31227-5/2012-1, 31227-5/2012-2 in 31227-5/2012-3:
- »Revizija odločitve o stranski udeležbi (pravno mnenje)«, prof. dr. Rajko Pirnat, prof. dr. Ciril Ribičič, mag. Tanja Pucelj Vidovič, Inštitut za javno upravo, Pravna fakulteta v Ljubljani, januar 2012,
- »Pravno mišljenje«, doc. dr. sc. Romana Matanovac Vučković, Pravni fakultet u Zagrebu, januar 2012,
- Prevod »Pravno mnenje«, prevajalec sodni tolmač Ivan Čakar, februar 2012,
- »Pravno mišljenje«, doc. dr. sc. Romana Matanovac Vučković, Pravni fakultet u Zagrebu, marec 2012,
- Prevod »Pravno mnenje«, prevajalec sodni tolmač Ivan Čakar, marec 2012,
• Priloge k dokumentu št. 31221-3/2012-4:
- »Pravno mnenje o nekaterih pravnih vprašanjih, povezanih s pravilnikom o javni priobčitvi glasbenih del«, prof. dr. Rajko Pirnat, prof. dr. Ciril Ribičič, Inštitut za javno upravo, Pravna fakulteta v Ljubljani, december 2012,
- »Pravno mnenje glede vprašanja »ali sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 160/2011 z dne 15. 9. 2011 v nasprotju s sklepom Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-149/98 z dne 28. 6. 2001 utemeljuje pojem nepovezanosti normativnega in tarifnega dela Pravilnika-98«, izr. prof. dr. Martina Repas, doc. dr. Tomaž Keresteš, Inštitut za ekonomsko analizo prava, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, december 2011,
• Priloga k dokumentu št. 31221-7/2010-17: »Pravna ekspertiza glede »organiziranosti kolektivne organizacije v različnih pravnoorganizacijskih oblikah«, Inštitut za ekonomsko analizo prava, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, avtorja doc. dr. Martina Repas, doc. dr. Tomaž Keresteš, 18. 2. 2010,
• Priloga k dokumentoma št. 31221-8/2010-20 in 31221-8/2010-21: »Pravna ekspertiza glede »utemeljenosti zahtev URSIL po spremembah Statuta SAZAS«, Inštitut za ekonomsko analizo prava, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, avtorja doc. dr. Martina Repas, doc. dr. Tomaž Keresteš, 28. 6. 2010.
2. V preostalem delu se pritožba prosilca glede 2. in 3. točke izreka odločbe organa št. 090-59/2011/42 z dne 31. 5. 2012 zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 4. 1. 2013 pri organu vložil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval v elektronski obliki:
- dokumente – kopije vseh zahtev za dostop do informacij javnega značaja, ki so jih prosilci naslovili na organ na podlagi ZDIJZ, od leta 1. 1. 2005 do danes;
- vse dokumente, pozive, sklepe ali kakršnakoli druga pisanja, ki jih je organ od 1. 1. 2005 do danes poslal Združenju SAZAS kot kolektivni organizaciji;
- vse dokumente, pisanja ali pisne izdelke, ki jih je Združenje SAZAS od 1. 1. 2005 do danes poslalo organu;
- vsa elektronska sporočila, ki so jih direktorji dr. Biserka Strel, dr. Jurij Žurej in Luka Novak poslali ali prejeli od 1. 1. 2005 do dne vložitve zahteve prosilca od Mojce Pečar, Petre Boškin in Ane Krstov;
- vse pisne izdelke Mojce Pečar, Petre Boškin in Ane Krstov od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012;
- vsa mnenja, ki jih je izdelala dr. Polona Kovač in so se nanašala na področje avtorskega prava, in vse dokumente, ki jih je na podlagi navedenega izdelala Petra Boškin;
- vse zapisnike, ki jih je organ naredil ob morebitnih sestankih na sedežu Združenja SAZAS ali pri organu s predstavniki Združenja SAZAS ali katerih vsebina je bila delovanje Združenja SAZAS od 1. 1. 2005 do danes;
- vse dokumente, ki jih je poslal organ na Komisijo za preprečevanje korupcije glede delovanja Združenja SAZAS ali ki jih je poslal na zahtevo Komisije za preprečevanje korupcije in se nanašajo na delovanje kolektivnih organizacij in konkretno Združenja SAZAS;
- vse zapisnike sestankov, ki jih je imel Luka Novak s predstavniki katerekoli organizacije ali posameznikom in ki so se nanašali na avtorske in sorodne pravice, in vse prijave teh sestankov Komisiji za preprečevanje korupcije;
- vse dokumente, ki so jih izdelali Mojca Pečar, Petra Boškin, Ana Krstov in Janez Kukec Mezek od 21. 9. 2012 do danes in vsa navodila direktorja Luke Novaka v tem obdobju, ki se nahajajo v pisni obliki.
Organ je dne 23. 1. 2013 prosilca pozval k dopolnitvi zahteve tako, da natančneje opiše dokumente oz. informacije, s katerimi se želi seznaniti, pri čemer naj upošteva dokumente, ki jih je že prejel 11. 1. 2013 ter da navede, na kakšen način se želi seznaniti z informacijami, kadar te ne obstajajo v elektronski obliki oz. organ ne more zagotoviti izvedbe dostopa do informacij v elektronski obliki.
Prosilec je dne 9. 2. 2013 dopolnil zahtevo tako, da je navedel, da želi dokumente, ki jih ni mogoče posredovati v elektronski obliki, prejeti v tiskani obliki.
Organ je s sklepom št. 090-1/2013-4/101 z dne 4. 3. 2013 podaljšal rok za odločitev o zahtevi prosilca za 30 delovnih dni.
Dne 24. 4. 2013 je organ izdal odločbo št. 090-1/2013-5/101, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil, zavrnil pa jo je v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, na podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka, v delu, ki se nanaša na dostop do dokumentov, ki predstavljajo avtorska dela, v delu, ki se nanaša na dostop do dokumentov, ki predstavljajo poslovno skrivnost, v delu, ki se nanaša na dostop do dokumentov, ki predstavljajo tajne podatke ter v delu, ki se nanaša na dostop do dokumentov, ki ne obstajajo.
Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil. Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-1/2013-8, z dne 12. 5. 2013, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Organ je na poziv Pooblaščenca dne 29. 7. 2013 posredoval del dokumentacije, dne 22. 8. 2013 pa je Pooblaščenec pri organu opravil ogled in camera, na podlagi katerega je bil pripravljen zapisnik št. 090-122/2013/5. Pooblaščenec je navedeni zapisnik o ogledu in camera posredoval prosilcu v izjasnitev. Prosilec je dne 20. 9. 2013 Pooblaščencu posredoval dodatna pojasnila.
Organ je dne 16. 10. 2013 in 20. 11. 2013 Pooblaščencu posredoval dodatna pojasnila in dodatno dokumentacijo.
Pooblaščenec je dne 26. 11. 2013 izdal delno odločbo št. 090-122/2013/14, v kateri je odločil o delu pritožbe prosilca glede 1. točke izreka odločbe organa.
Dne 20. 12. 2013 je organ prosilcu posredoval še nekatere dokumente, do katerih je dostop v 2. točki izpodbijane odločbe zavrnil.
Pooblaščenec je dne 24. 1. 2014 pozval Svet Evropske unije, da posreduje svoje mnenje o dostopnosti do dokumenta št. 51041-18/2011-2, označenega s stopnjo tajnosti LIMITE. Prav tako je Pooblaščenec na podlagi 15a. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja zaprosil za mnenje Policijsko upravo Ljubljana in Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, da mu sporočita, ali je v zvezi z dokumenti št. 231-14/2011-4, 100-3/2011-9, 211-2/2012-4, 231-14/2011-1 in 231-15/2011-1/101 ter 231-2/2010-1 v teku kakšen postopek kazenskega pregona ter ali bi z razkritjem teh dokumentov lahko nastale škodne posledice za izvedbo tega postopka ter kakšne bi bile te posledice.
Dne 27. 1. 2014 je Pooblaščenec pozval gospodarski subjekt, na katerega se nanaša dokument št. 090/2006, da pojasni, ali navedeni dokument zanj predstavlja poslovno skrivnost ter kakšna škoda bi nastala v primeru razkritja navedenega dokumenta. Vročitev gospodarskemu subjektu ni bila mogoča, ker je v vmesnem času prenehal obstajati. Vendar pa je imetništvo pravic na produktih oz. storitvah, na katere se nanaša dokument št. 090/2006 prešlo na drug gospodarski subjekt, zato je Pooblaščenec le-tega, dne 14. 3. 2014 pozval, da pojasni, ali navedeni dokument zanj predstavlja poslovno skrivnost ter kakšna škoda bi nastala v primeru razkritja navedenega dokumenta. Stranski udeleženec je na poziv Pooblaščenca odgovoril dne 2. 4. 2014 in navedel, da zahtevani dokument predstavlja poslovno skrivnost.
Nadalje je Pooblaščenec dne 11. 2. 2014 zaprosil Višje sodišče v Ljubljani za pojasnilo, ali je v zvezi z dokumenti št. 31223-9/2007-41/105, 31223-9/2007-47/101, 31223-9/2007-51/101, 31223-9/2007-53, 31223-9/2007-58/101 in 31223-9/2007/59 v teku kakšen pravdni, nepravdni ali drug sodni postopek in ali bi z razkritjem teh dokumentov lahko nastale škodne posledice za izvedbo tega postopka ter kakšne bi bile te posledice. Enako vprašanje je Pooblaščenec še istega dne postavil Višjemu delovnemu in socialnemu sodišču glede dokumentov št. 1002-37/2009-45, 1002-37/2009-46, 1002-37/2009-49, 1002-37/2009-51, 1002-37/2009-52, 1002-37/2009-54, 1002-37/2009-55 ter 1002-37/2009-58 in Okrožnemu sodišču v Ljubljani glede dokumentov št. 492-2/2011-6 in 492-2/2011-12.
Dne 5. 2. 2014 je Pooblaščenec prejel odgovor Sveta Evropske unije, dne 5. 2. 3014 in 31. 3. 2014 odgovor Okrožnega državnega tožilstva, dne 7. 2. 2014 odgovor Policijske uprave Ljubljana, dne 17. 2. 2014 odgovor Višjega sodišča v Ljubljani in dne 24. 2. 2014 odgovor Višjega delovnega in socialnega sodišča.
Na podlagi odgovora Okrožnega državnega tožilstva, da je glede dokumentov št. 231-14/2011-1 in 231-14/2011-4 postopek še v teku in se vodi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, je Pooblaščenec dne 11. 3. 2014 navedeno sodišče zaprosil, da sporoči, ali je v zvezi s tema dokumentoma v teku kakšen postopek kazenskega pregona ter ali bi z razkritjem teh dokumentov lahko nastale škodne posledice za izvedbo tega postopka ter kakšne bi bile te posledice. Odgovor Okrajnega sodišča v Ljubljani je Pooblaščenec prejel dne 24. 3. 2014.
Ker do dne 18. 3. 2014 Pooblaščenec s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani ni prejel nobenega odgovora glede dokumentov št. 492-2/2011-6 in 492-2/2011-12, je navedeno sodišče ponovno pozval, da pojasni, ali je v zvezi s tema dokumentoma v teku kakšen pravdni, nepravdni ali drug sodni postopek in ali bi z razkritjem teh dokumentov lahko nastale škodne posledice za izvedbo tega postopka ter kakšne bi bile te posledice. Odgovor Okrožnega sodišča v Ljubljani je Pooblaščenec prejel dne 20. 3. 2014.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa in razlogi za izdajo delne odločbe
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Prosilec se je pritožil glede zavrnitve posredovanja dokumentov (delno ali v celoti) iz 1. d) in 2. točke izpodbijane odločbe, prav tako pa se je pritožil zaradi načina posredovanja dokumentacije iz točk 1. c), 1. d) in 1. b) oz. 1. e) izreka izpodbijane odločbe ter zoper 3. točko izreka, da zahtevana informacija na obstaja. Zaradi kompleksnosti zadeve oz. obsežnosti dokumentacije in z namenom ekonomičnosti postopka je Pooblaščenec dne 26. 11. 2013 izdal delno odločbo, v kateri je presojal utemeljenost pritožbenih navedb prosilca le glede zavrnilnega dela 1. d) točke izpodbijane odločbe ter glede načina posredovanja dokumentacije iz točk 1. c), 1. d) in 1. b) oz. 1. e) izreka izpodbijane odločbe. Predmet tega pritožbenega postopka so tako pritožbene navedbe prosilca glede 2. in 3. točke izreka izpodbijane odločbe.
Organ je dne 20. 12. 2013 prosilcu posredoval še nekatere dokumente, do katerih je dostop zavrnil v 2. točki izpodbijane odločbe, in sicer dokumente št. 31227-19/2011-14/103, 31227-19/2011-15/103, 31227-19/2911-17/103, 31227-19/2011-18/103, 31227-19/2011-21/103, 31227-2/2012-2/105, 31227-2/2012-6/105, 31227-2/2012-7/105, 31221-22/2012-2/105, 31221-22/2012-3, 31221-3/2012-3/105, 31221-7/2010-1 (111), 31221-7/2010-9 (111), 31221-7/2010-16, 31221-7/2010-18 (111), 31221-7/2010-8, 31221-8/2010-1 (101), 31221-18/2012-2/105, 31221-19/2010-34/103, 31221-19/2010-35/103, 31221-19/2010-36/103, 31221-19/2010-37/103, 31221-19/2010-38/103, 31221-19/2010-46/103, 31221-19/2010-49/103, 31221-19/2010-53/103, 31221-19/2010-54/103, 31221-19/2010-51, 31221-19/2010-55, 31227-8/2012-2/105, 31227-8/2012-4/105, 31227-8/2012-5/105 in 31227-8/2012-6/105.
Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec v tej odločbi presojal, ali so v konkretnem primeru podani pogoji, na podlagi katerih bi organ, skladno z določbami ZDIJZ, prosilcu moral omogočiti dostop do dokumentov iz 2. in 3. točke izreka izpodbijane odločbe, razen zgoraj navedenih dokumentov, ki so bili prosilcu naknadno že v celoti posredovani.
Pooblaščenec je prav tako preverjal, ali je prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Splošno o informacijah javnega značaja
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Nesporno so glede vseh predpostavk predmetnih dokumentov iz 2. točke izpodbijane odločbe izpolnjeni vsi trije pogoji za obstoj informacij javnega značaja. Organ z navedenimi informacijami razpolaga v materializirani obliki in ne zanika, da informacije izvirajo iz njegovega delovnega področja. Zahtevane dokumente iz 2. točke izpodbijane odločbe je organ Pooblaščencu tudi posredoval.
V 3. točki izpodbijane odločbe pa je organ navedel, da se v preostalem delu zahteva prosilca zavrne. V obrazložitvi k tej točki izreka odločbe je organ pojasnil, da po pregledu dokumentacije v evidenci dokumentarnega gradiva, ki jo uporablja organ, evidenci dokumentarnega gradiva, ki jo je organ uporabljal pred tem, in ročnem pregledu arhivskega gradiva za subjekt Združenje SAZAS od 1. 1. 2005 do leta 2009, ugotavlja, da ne razpolaga z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali kateremu od opisov zahtevane informacije javnega značaja. Organ je po več možnih načinih iskanja pregledal evidenco dokumentarnega gradiva in ročno pregledal izjemno obsežno dokumentacijo več deset tisoč strani, pri čemer je o dokumentih, ki so ustrezali opisu zahtevanih informacij, odločil v 1. in 2. točki izpodbijane odločbe. Pri tem je prosilcu omogočil dostop do več tisoč strani dokumentov. Organ ni našel drugih dokumentov, ki bi ustrezali kateremu od opisov zahtevanih informacij.
Pooblaščenec nima razloga, da ne bi verjel navedbam organa. Organ je prosilcu posredoval številne in obsežne dokumente, pri čemer tako na ogledu in camera, kot tudi pri nadaljnji korespondenci s Pooblaščencem nikoli ničesar ni prikrival. Ves čas pritožbenega postopka in tudi pri izdaji odločbe je po ugotovitvah Pooblaščenca organ ravnal transparentno in proaktivno. Celo v času teka pritožbenega postopka je organ prosilcu še dodatno posredoval dokumente, do katerih je dostop sprva zavrnil, saj so v vmesnem času razlogi za zavrnitev prenehali. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Pooblaščenec zato ugotavlja, da zahtevi prosilca v delu, ki se nanaša na dokumente iz 3. točke izpodbijane odločbe, ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, ki niso nastali, ne more posredovati. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na 3. točko izreka izpodbijane odločbe, zavrnil in v tem delu potrdil prvostopenjsko odločbo.
V nadaljevanju je Pooblaščenec ugotavljal, ali je podana katera od izjem od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede predmetnih dokumentov (dokumentov, ki prosilcu še niso bili posredovani) iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe.
3. Presoja izjem od prostega dostopa
3.1. Izjema po pravu Evropske unije
V izpodbijani odločbi je organ zavrnil dostop do dokumenta št. 51041-18/2011-2, ker vsebuje podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Zahtevani dokument namreč vsebuje priponko – dokument, označen s stopnjo »LIMITE«, kar po Zakonu o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/06, uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11, v nadaljevanju ZTP) ustreza stopnji tajnosti »interno«, preostali deli dokumenta št. 51041-18/2011-2 pa vsebujejo podatke o dokumentu, ki je označen s stopnjo »LIMITE«, in ga povzemajo. Poleg tega zadeva, na katero se nanaša dokument, še ni zaključena in ustrezni postopki še tečejo.
Pooblaščenec ugotavlja, da ne držijo navedbe organa, da dokumenti z oznako »LIMITE« predstavljajo tajne podatke po ZTP. Z oznako »LIMITE« so sicer res označeni interni dokumenti Sveta, ravnanje s takšnimi dokumenti pa urejajo Smernice za ravnanje z internimi dokumenti Sveta, ki so priloga dokumenta Sveta št. 11336/11, z dne 9. 6. 2011 (v nadaljevanju Smernice). Iz 4. točke II. poglavja Smernic izrecno izhaja, da je »LIMITE« oznaka za razpošiljanje in ne za stopnjo tajnosti v smislu varnostnih predpisov Sveta. Glede na 5. točko istega poglavja, velja za dokumente z oznako LIMITE obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s 339. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in členom 6(1) Poslovnika Sveta. Da oznaka »LIMITE« ne pomeni oznake tajnih podatkov, še dodatno potrjuje tudi določba 6. točke istega poglavja Smernic, po kateri so netajni dokumenti z oznako LIMITE avtomatsko dostopni javnosti, kar naj bi veljalo za večino dokumentov Sveta.
Ne glede na navedeno, pa Pooblaščenec ugotavlja, da je treba dostop do zahtevanega dokumenta zavrniti. Dokument št. 51041-18/2011-2 namreč predstavlja elektronsko sporočilo uradne osebe, zaposlene pri organu, priponka katerega je dokument Sveta EU št. 17477/11 z dne 28. 11. 2011. Samo elektronsko sporočilo, katerega priponka je navedeni dokument, prav tako vsebuje informacije iz dokumenta Sveta EU št. 17477/11. Ker gre v konkretnem primeru za dokument oz. informacije Sveta EU, je treba v prvi vrsti upoštevati določbe Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljevanju Uredba št. 1049/2001). Pravo EU od dne 1. 5. 2004 v celoti velja tudi na področju Republike Slovenije, zato evropski sistem dostopa do informacij javnega značaja neposredno vpliva na izvrševanje pravic in obveznosti, tako za upravičence, kot tudi za zavezane organe. Temeljni predpis o dostopu do informacij javnega značaja v evropskem pravu predstavlja v celoti zavezujoča in v vseh državah članicah neposredno uporabna Uredba št. 1049/2001. Na podlagi Uredbe št. 1049/2001 imajo pravico do dostopa vsi državljani EU, kot tudi vse fizične in pravne osebe z bivališčem ali registriranim sedežem v eni izmed držav članic EU. Pravila Uredbe se uporabljajo glede vseh dokumentov, ki jih imajo Evropski parlament, Svet ali Komisija, kar pomeni, da so, ali sestavljene s strani institucije ali pa jih ta prejme in so v njeni posesti. Vendar pa dostop do dokumentov ni absoluten. Uredba št. 1049/2001 pozna štiri temeljne skupine izjem, in sicer absolutne izjeme, relativne izjeme, izjeme glede dokumentov tretjih oseb in izjeme, ki zadevajo občutljive dokumente.
Kot izhaja iz odgovora Sveta EU Pooblaščencu z dne 6. 2. 2014, predstavlja zahtevani dokument izjemo od dostopa iz tretje alineje člena 4(1)(a) Uredbe, po kateri institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo mednarodnih odnosov. Gre torej za absolutno izjemo. Po določilu člena 4(1) Uredbe št. 1049/2001 dokumenti, varovani z absolutnimi izjemami, javnosti niso dostopni, če bi njihovo razkritje ogrozilo enega izmed izrecno predpisanih javnih ali zasebnih interesov. Kljub »absolutnosti« pa so te izjeme samo »relativno prisilne narave«, saj učinkujejo le, kadar bi razkritje dokumenta dejansko ogrozilo varovano pravno dobrino in ne zgolj takrat, kadar bi do njene ogrozitve (teoretično) lahko prišlo. Po določilu točke a) prvega odstavka 4. člena Uredbe št. 1049/2001 pa se v nobenem primeru ne sme razkriti dokumentov, kadar bi to ogrozilo javni interes, ki zadeva javno varnost, obrambne in vojaške zadeve, mednarodne odnose ali finančno, monetarno ali ekonomsko politiko EU ali države članice.
Uredba št. 1049/2001 torej ureja izključno dostop do dokumentov v posesti evropskih institucij in načeloma ne posega v slovensko ureditev pravice dostopa do informacij javnega značaja. Dokumente evropskih institucij, ki jih te pošljejo Republiki Sloveniji kot državi članici, bi torej bilo mogoče zahtevati od samih organov EU, kot tudi od slovenskih organov po pravilih ZDIJZ. Vendar pa mora vsaka država članica, in torej tudi Republika Slovenija, spoštovati načelo lojalnega sodelovanja z evropskimi institucijami in torej ne ovirati primarne uporabe Uredbe št. 1049/2001 in pravila glede varnosti evropskih institucij (točka 15 preambule Uredbe št. 1049/2001). Načelo oziroma doktrina lojalne razlage evropskega prava pomeni, da morajo države članice svoje nacionalno pravo interpretirati v luči in v duhu prava EU, oziroma tako, da s svojimi notranjimi predpisi ne bodo preprečevale uresničevanja evropskih predpisov. Opisano načelo, v teoriji poznano tudi kot Interpretatio Europea, Republiko Slovenijo torej zavezuje, da po eni strani ne sme ovirati svobodnega dostopa do dokumentov, do katerih imajo subjekti pravico na podlagi Uredbe št. 1049/2001 (s svojo morebiti preveč restriktivno zakonodajo) ter po drugi strani s »preveč« liberalno zakonodajo ne sme izničiti omejitev in še zlasti izjem, ki jih postavlja Uredba št. 1049/2001. Zato 5. člen Uredbe št. 1049/2001 organom v državah članicah izrecno nalaga dolžnost posvetovanja s pristojno evropsko institucijo, kadar upravičenci v svojih državah zahtevajo dokumente, katerih avtor je evropska institucija (5. člen Uredbe št. 1049/2001). Slovenski organ se mora zato sklicevati neposredno na evropski predpis, ki je slovenskemu pravu nadrejen, kar še toliko bolj velja za tajne evropske dokumente, za katere Uredba št. 1049/2001 države članice eksplicitno zavezuje k spoštovanju evropskih predpisov. Organ vsake države članice, ki bi moral po svojih nacionalnih predpisih (npr. po ZDIJZ) dokument razkriti, a mu to prepovedujejo evropski prepisi ali izrecna odločitev evropske institucije, se mora torej sklicevati neposredno na evropsko pravo, ki je slovenskemu nadrejeno. Razmerje med ZDIJZ in Uredbo št. 1049/2001 je določeno v uvodni točki 15 preambule Uredbe št. 1049/2001, ki določa, da ni namen ali učinek Uredbe št. 1049/2001 spreminjati ali usklajevati nacionalne predpise o dostopu do dokumentov, vendar pa morajo države članice na podlagi načela lojalnega sodelovanja paziti, da ne ovirajo ustrezne uporabe Uredbe št. 1049/2001.
Prvostopenjski organ za mnenje o dostopnosti do dokumenta št. 17477/11 z dne 28. 11. 2011 ni pozval Sveta EU, zato je to dne 24. 1. 2014 v skladu s 5. členom Uredbe storil Pooblaščenec.
Svet je v odgovoru Pooblaščencu z dne 6. 2. 2014 navedel, da dokument št. 17477/11 z dne 28. 11. 2011 predstavlja dopis predsedstva Odboru stalnih predstavnikov o priporočilu Komisije Svetu o pooblastitvi Komisije za pogajanja o Konvenciji Sveta Evrope o zaščiti pravic radiodifuznih organizacij. Navedeni dopis predsedstva vsebuje konkretni predlog glede reševanja te problematike. Generalni sekretariat Sveta je navedel, da pogajanja v zvezi z dopisom še niso končana, razkritje informacij iz dokumenta pa bi oviralo ustrezno izvedbo teh pogajanj in oslabilo prihodnji položaj Evropske unije pri podobnih mednarodnih pogajanjih. Zato je treba zavrniti dostop na podlagi tretje alineje člena 4(1)(a) uredbe (zaščita javnega interesa v zvezi z mednarodnimi odnosi).
Pooblaščenec ob neposredni uporabi evropskega prava in upoštevaje pridobljeno stališče Sveta ugotavlja, da dokument št. 51041-18/2011-2 z dne 28. 11. 2011 s priponko predstavlja izjemo od prostega dostopa. Prvostopenjski organ je zavrnitev dostopa do zahtevanega dokumenta v izpodbijani odločbi utemeljil na napačnih razlogih, vendar je bil njegov izrek v delu, ki se nanaša na navedeni dokument, zakonit. Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, zato je pritožbo prosilca v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP.
3.2. Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ se je v izpodbijani odločbi pri zavrnitvi dostopa do dokumenta št. 090/2006 z dne 13. 1. 2006 skliceval na izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Dokument je namreč gospodarska družba, na katero se nanaša, pred vložitvijo pri organu označila kot poslovno skrivnost, v dokumentu pa tudi ustrezno navedla razloge za varstvo poslovne skrivnosti.
Po 39. členu ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
ZGD-1 torej loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti.
Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko za poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Po drugi strani pa mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu podatkov, ki naj bi predstavljali poslovno skrivnost, očitna, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini, hkrati pa to tudi pomeni, da gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Za obstoj poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 morata biti torej izpolnjeni dve merili: da je potreba po varstvu »očitna« in da bi z razkritjem nastala »občutna škoda«. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj. Za poslovno skrivnost gre torej takrat, kadar je vsebina dokumenta taka, da razkriva podatke o stanju, delovanju ali načrtovanih aktivnostih gospodarskih subjektov, ki jih zaradi konkurenčnih razlogov (tekma za obstoj na trgu in maksimiranje dobička v razmerju do drugih gospodarskih subjektov) ni dopustno razkrivati tretjim osebam.
Ob vpogledu v zahtevani dokument št. 090/2006 Pooblaščenec ugotavlja, da gre za zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja za namen ponovne uporabe teh informacij s strani gospodarskega subjekta Novifourm d.o.o. Dokument je že sam označen z oznako »Poslovna skrivnost«, kar pomeni, da je bil organ že ob prejemu zahtevanega dokumenta seznanjen s tem, da gospodarski subjekt informacije v dokumentu šteje za poslovno skrivnost in jih je treba kot take varovati. Vendar pa je Pooblaščenec ugotovil, da gospodarski subjekt, ki je zahtevani dokument ustvaril in ga torej tudi označil kot poslovno skrivnost, ne obstaja več. Pri tem pa je imetništvo pravic na produktih oz. storitvah, ki so predmet dokumenta št. 090/2006, prešlo na drug gospodarski subjekt – podjetje Bisnode d.o.o. Pooblaščenec je zato le-tega, na podlagi določb 43., 44. ter prvega odstavka 138. člena ZUP dne 14. 3. 2014 pozval, da pojasni, ali zahtevani dokument zanj predstavlja poslovno skrivnost ter kakšna škoda bi nastala v primeru njegovega razkritja.
Gospodarski subjekt Bisnode d.o.o. je dne 2. 4. 2014 Pooblaščencu odgovoril, da zahtevani dokument še vedno predstavlja poslovno skrivnost, kot je to pravilno označeno v dokumentu. Zahtevani dokument namreč vsebuje podatke, ki jih je Noviforum d.o.o. vključil v komercialne baze podatkov, s katerimi sedaj upravlja in jih trži Bisnode d.o.o. Razkritje zahtevanega dokumenta bi tako konkurenčnim podjetjem razkril podatek o vrsti in vsebini informacij, ki jih je za namene ponovne uporabe od organa zahteval Noviforum d.o.o. Te informacije so del vsebine in poslovne strategije razvoja komercialnih podatkovnih baz subjekta Bisnode d.o.o. Konkurenčna podjetja bi tako zahtevala iste podatke, kot jih obdeluje Bisnode d.o.o., in bi jih vključila v svoje komercialne baze podatkov. S tem bi lahko prišlo do odliva strank subjekta Bisnode d.o.o. h konkurenčnim podjetjem. Škoda, ki bi nastala z razkritjem zahtevanega dokumenta, bi bila enaka vrednosti stroškov postopka in stroškov dostopa ter ponovne uporabe informacij javnega značaja, ki so predmet zahtevanega dokumenta, povečano za morebitni odliv strank subjekta Bisnode d.o.o. h konkurenčnim podjetjem.
Ob upoštevanju dejstva, da je bil dokument že ob posredovanju organu jasno označen kot poslovna skrivnost, in ob upoštevanju navedenih argumentov subjekta Bisnode d.o.o., Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani dokument št. 090/2006 predstavlja poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Glede dokumenta št. 090/2006 je torej podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi česar je Pooblaščenec v tem delu pritožbo prosilca zavrnil.
3.3. Izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ je zavrnil dostop do dokumentov št. 231-2/2010-1, 231-14/2011-1, 231-14/2011-4, 231-15/2011-1/101, 100-3/2011-9 ter 211-2/2012-4, ker naj bi vsebovali podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim. ZDIJZ namreč v 6. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.
V zvezi s tem je najprej potrebno pojasniti pojem kazenski pregon, ki v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Posredno iz ZKP in Zakona o državnem tožilstvu (Ur. l. RS, št. 64/94 s spremembami in dopolnitvami) lahko razberemo, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Navedena izjema se lahko deloma pokriva z 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, s katero ZDIJZ varuje podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, torej tudi kazenskega (opomba Pooblaščenca). Tako je uporaba ene ali druge izjeme odvisna od organa, od katerega se informacija zahteva ter od faze, v kateri je postopek kazenskega pregona. Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. 6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa kumulativno dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme:
1. da je postopek še v teku,
2. da bi razkritje informacije lahko škodovalo izvedbi postopka.
Za obstoj te izjeme morata biti podana oba pogoja skupaj, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju ločeno presojal obstoj vsakega izmed njiju.
Pooblaščenec je ob vpogledu v dokumente ugotovil, da je bilo pet od šestih dokumentov (231-14/2011-1, 231-14/2011-4, 231-15/2011-1/101, 100-3/2011-9 ter 211-2/2012-4) posredovanih Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani (ODT) v zvezi s posameznimi kazenskimi ovadbami oz. predlogom za uvedbo kazenskega postopka, šesti dokument (št. 231-2/2010-1) pa je bil posredovan Komisiji za preprečevanje korupcije, ki je zadevo posredovala naprej Policijski upravi Ljubljana v obravnavo. Uredba v 15a. členu določa, da če organ prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, organ odloči o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Ker je obstajala možnost, da se bi zahtevani dokumenti uporabili v morebitnih predkazenskih oz. kazenskih postopkih in bi njihovo razkritje lahko tem postopkom škodilo, je Pooblaščenec z dopisi št. 090-122/2013/18, 090-122/2013/19, 090-122/2013/33 ter 090-122/2013/43 ODT v Ljubljani in Policijsko upravo Ljubljana zaprosil, da sporočita, ali je v zvezi s predmetnimi dokumenti v teku kakšen postopek kazenskega pregona ter ali bi z razkritjem teh dokumentov lahko nastale škodne posledice za izvedbo tega postopka ter kakšne bi bile te posledice.
Glede dokumentov št. 221-2/2012-4/101, 100-3/2011-19 in 231-15/2011-1/101 je ODT v Ljubljani navedlo, da so kazenski postopki zaključeni, saj so bile kazenske ovadbe v vseh treh zadevah zavržene. Pooblaščenec glede navedenih dokumentov tako ugotavlja, da nista izpolnjena ne prvi ne drugi pogoj za obstoj izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Drugače pa je ODT v Ljubljani navedlo glede dokumentov št. 231-14/2011-1 in 231-14/2011-4, da je postopek še v teku in se vodi pod opr. št. Kt 2402/14. V tej zadevi je ODT pri Okrajnem sodišču v Ljubljani predlagalo opravo posameznih preiskovalnih dejanj, zaradi česar meni, da obstajajo zadržki za razkritje dokumentov zaradi varstva kazenskega postopka. ODT v Ljubljani je še navedlo, da je za podajo mnenja o dostopnosti zahtevanega dokumenta pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, saj mu je bila zaradi že navedenih preiskovalnih dejanj odstopljena dokumentacija in z njo zahtevana dokumenta. Pooblaščenec je zato, z dopisoma št. 090-122/2013/32 z dne 11. 3. 2014, Okrajno sodišče v Ljubljani zaprosil, da sporoči, ali je v zvezi z navedenima dokumentom v teku kakšen postopek kazenskega pregona ter ali bi z razkritjem teh dokumentov lahko nastale škodne posledice za izvedbo tega postopka ter kakšne bi bile te posledice. Okrajno sodišče v Ljubljani je v odgovoru z dne 21. 3. 2014 navedlo, da se listine, ki pripadajo dokumentu št. 231-14/2011-4, in dokument št. 231-14/2011-1, nahajajo v kazenskem spisu Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki se vodi pod opr. št. I Kpd 6049/2014. Listine se v spisu nahajajo kot priloga predloga ODT za opravo posameznih preiskovalnih dejanj št. Kt/2042/2014 z dne 3. 2. 2014, ki mu je sodišče ugodilo. Po opravljenih posameznih preiskovalnih dejanjih bo sodišče vrnilo navedene listine ODT zaradi odločitve, ali bo ODT vložilo obtožni predlog in s tem zahtevalo uvedbo kazenskega postopka. Iz vsebine predmetnih dokumentov izhajajo določena dejstva in natančen opis dejanskega stanja, ki je pomembno pri obravnavi predmetne kazenske zadeve. V primeru razkritja teh dokumentov širši javnosti bi se posamezniki, ki bi bili v nadaljevanju zaslišani kot priče, lahko seznanili z vsebino teh dokumentov, kar bi lahko vplivalo na vsebino njihove izpovedi. Posledično bi z razkritjem predmetnih dokumentov lahko nastale škodljive posledice za izvedbo kazenskega postopka. Zakon o kazenskem postopku vsebuje več določb, s katerim želi zaradi varstva interesov kazenskega postopka doseči, da se priča v kazenskem postopku ne bi seznanila z zagovorom obdolženca, izpovedjo drugih prič oz. drugimi dokazi. Pooblaščenec je v celoti sledil navedenim argumentom Okrajnega sodišča v Ljubljani, iz katerih jasno izhaja, da je v zvezi z zahtevanima dokumentoma v teku predkazenski postopek, za katerega bi z razkritjem dokumentov nastala škoda. Glede na navedeno, Pooblaščenec ugotavlja, da sta glede dokumentov št. 231-14/2011-1 in 231-14/2011-4 izpolnjena oba pogoja za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi česar je pritožbo prosilca v tem delu zavrnil.
V zvezi z dokumentom št. 231-2/2010-1 z dne 23. 6. 2010 je Pooblaščenec s strani Policijske uprave Ljubljana dne 7. 2. 2014 prejel odgovor, da se postopek vodi po uradni dolžnosti in je še v fazi zbiranja obvestil na podlagi določb prvega in drugega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku. Razkritje dokumenta oz. podatkov iz dokumenta bi škodovalo izvedbi predkazenskega postopka, zato je treba dostop do zahtevanega dokumenta zavrniti. Pooblaščenec nima razloga, da ne bi verjel navedbam Policijske uprave, da bi razkritje zahtevanega dokumenta lahko škodilo interesom postopka. Dokument, ki ga zahteva prosilec, vsebuje zelo natančne opise celotnega dogajanja in ugotovitve pristojnih nadzornih organov, zaradi česar bi njegovo razkritje nedvomno lahko vplivalo na pridobivanje dokazov v predkazenskem postopku. Hkrati pa je Pooblaščenec upošteval tudi določbo že navedenega 15.a člena Uredbe, po katerem mora Pooblaščenec, kot organ, ki odloča o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski postopek, ker v postopku v tem času odloča Policijska uprava Ljubljana kot drug pristojni organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja Policijske uprave Ljubljana. Posledično je Pooblaščenec ugotovil, da sta tudi glede dokumenta št. 231-2/2010-1 z dne 23. 6. 2010 izpolnjena oba pogoja za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj bi razkritje informacije lahko škodovalo izvedbi postopka, zato je pritožbo prosilca tudi v tem delu zavrnil.
3.4. Izjema po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Glede na določbe 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko organ dostop do zahtevanih informacij zavrne, če gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega upravnega postopka,
- razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.
Organ je v izpodbijani odločbi, na podlagi določb 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrnil dostop do naslednjih predmetnih (prosilcu še neposredovanih) dokumentov: 231-16/2011-3, 4301-24/2011-3, 31227-5/2012-1, 31227-5/2012-2, 31227-5/2012-3, 31227-5/2012-4/, 31227-5/2012-5, 31227-5/2012-7, 31227-5/2012-8, 31221-2/2012-6/105, 31221-7/2012-1, 31221-7/2012-2/105, 31221-7/2012-3/105, 31221-7/2012-4 ter 31221-7/2012-5, 31221-7/2010-1 (111), 31221-7/2010-2, 31221-7/2010-5, 31221-7/2010-6, 31221-7/2010-7, 31221-7/2010-8, 31221-7/2010-9, 31221-7/2010-10, 31221-7/2010-11, 31221-7/2010-13, 31221-7/2010-14, 31221-7/2010-15, 31221-7/2010-16, 31221-7/2010-17, 31221-7/2010-18, 31221-8/2010-8, 31221-8/2010-11, 31221-8/2010-12, 31221-8/2010-20, 31221-8/2010-21, 31221-8/2010-22 (103), 31221-8/2010-25, 31221-8/2010-27, 31221-8/2010-28, 31221-8/2010-37, 31221-8/2010-38, 31221-8/2010-39, 31221-14/2010-1, 31221-14/2010-2, 31221-14/2010-3, 31221-14/2010-4, 31221-14/2010-5, 31221-15/2010-1, 31221-15/2010-2, 31221-15/2010-3, 31221-15/2010-4, 31221-15/2010-5, 31221-15/2010-6, 31221-17/2010-1, 31221-17/2010-2, 31221-17/2010-3, 31221-17/2010-4, 31221-17/2010-5, 31221-17/2010-6, 31221-17/2010-7, 31221-17/2010-8, 31221-17/2010-9, 31221-17/2010-10, 31221-18/2012-1, 31221-18/2012-2/105, 31221-18/2012-3, 31221-29/2011-1/105, 31221-29/2011-2, 31221-29/2011-3, 31221-29/2011-4, 31221-29/2011-5, 31221-29/2011-6, 31221-29/2011-7, 31221-29/2011-8, 31221-29/2011-9, 31221-29/2011-11, 31221-29/2011-12, 31221-29/2011-13, 31221-29/2011-14, 31221-29/2011-15, 31221-29/2011-16, 31221-29/2011-17, 31221-29/2011-18, 31221-29/2011-19, 31221-19/2010-41, 31221-19/2010-42, 31221-19/2010-45, 31221-19/2010-47, 31221-19/2010-52 ter 31221-3/2012-4.
Pri tem je organ v naknadno posredovanih pojasnilih Pooblaščencu navedel, da so odpadli razlogi iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ za zavrnitev dostopa do dokumentov št. 31227-5/2012-1, 31227-5/2012-2, 31227-5/2012-3, 31227-5/2012-4/, 31227-5/2012-5, 31227-5/2012-7, 31227-5/2012-8, 31221-7/2010-1 (111), 31221-7/2010-2, 31221-7/2010-5, 31221-7/2010-6, 31221-7/2010-7, 31221-7/2010-8, 31221-7/2010-9, 31221-7/2010-10, 31221-7/2010-11, 31221-7/2010-13, 31221-7/2010-14, 31221-7/2010-15, 31221-7/2010-16, 31221-7/2010-17, 31221-7/2010-18, 31221-8/2010-8, 31221-8/2010-11, 31221-8/2010-12, 31221-8/2010-20, 31221-8/2010-21, 31221-8/2010-22 (103), 31221-8/2010-25, 31221-8/2010-27, 31221-8/2010-28, 31221-8/2010-37, 31221-8/2010-38, 31221-8/2010-39, 31221-2/2012-6/105, 31221-17/2010-4, 31221-17/2010-5, 31221-17/2010-7, 31221-17/2010-8, 31221-18/2012-1, 31221-18/2012-2/105, 31221-18/2012-3, 31221-19/2010-41, 31221-19/2010-42, 31221-19/2010-45, 31221-19/2010-47, 31221-19/2010-52 ter 31221-3/2012-4. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da izjema od dostopa po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ za zavrnitev dostopa do navedenih dokumentov ne obstaja.
V nadaljevanju pa je Pooblaščenec ugotavljal utemeljenost navedb organa o obstoju izjeme od dostopa iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede preostalih dokumentov, torej glede dokumentov št. 231-16/2011-3, 4301-24/2011-3, 31221-7/2012-1, 31221-7/2012-2/105, 31221-7/2012-3/105, 31221-7/2012-4, 31221-7/2012-5, 31221-14/2010-1, 31221-14/2010-2, 31221-14/2010-3, 31221-14/2010-4, 31221-14/2010-5, 31221-15/2010-1, 31221-15/2010-2, 31221-15/2010-3, 31221-15/2010-4, 31221-15/2010-5, 31221-15/2010-6, 31221-17/2010-1, 31221-17/2010-2, 31221-17/2010-3, 31221-17/2010-6, 31221-17/2010-9, 31221-17/2010-10, 31221-29/2011-1/105, 31221-29/2011-2, 31221-29/2011-3, 31221-29/2011-4, 31221-29/2011-5, 31221-29/2011-6, 31221-29/2011-7, 31221-29/2011-8, 31221-29/2011-9, 31221-29/2011-11, 31221-29/2011-12, 31221-29/2011-13, 31221-29/2011-14, 31221-29/2011-15, 31221-29/2011-16, 31221-29/2011-17, 31221-29/2011-18 in 31221-29/2011-19.
Glede dokumentov št. 231-16/2011-3 in 4301-24/2011-3 je organ v izpodbijani odločbi navedel, da zahtevana dokumenta vsebujeta interne podatke, ki se nanašajo na vodenje določenih upravnih postopkov, ki pri organu še tečejo, njuno razkritje prosilcu pa bi lahko škodovalo izvedbi teh postopkov. Prišlo bi namreč lahko do napačnega razumevanja vsebine postopkov, zlasti, če bi se prosilec s tem seznanil pred strankami v zadevnih upravni postopkih in bi pridobljene informacije prosto razširjal. Pri tem je organ izpostavil, da je prosilec aktiven član kolektivne organizacije Zavoda IPF in predsednik skupščine izvajalcev. Dodatno je organ na ogledu in camera dne 22. 8. 2013 Pooblaščencu pojasnil, da dokument št. 231-16/2011-3 predstavlja interno komunikacijo med zaposlenimi v organu o tem, kako odločiti oz. postopati v postopku nadzora nad kolektivno organizacijo. Postopek nadzora nad kolektivno organizacijo je še v teku in ni zaključen. Razkritje dokumenta bi lahko povzročilo napačno razumevanje s strani javnosti o razmišljanju organa o navedeni problematiki. Prav tako bi razkritje lahko povzročilo pritiskanje na organ s strani različnih lobijev, da odloči na določen način. Gre namreč za občutljiv postopek. Tako na strani kolektivnih organizacij kot na strani uporabnikov so namreč lobiji zelo močni in oboji delujejo v smer izpolnjevanja svojih interesov. V dokumentu 4301-24/2011-3 se del komunikacije iz dokumenta 231-16/2011-3 ponovi, nadalje pa vsebuje vprašanja organa, postavljenih dr. Poloni Kovač kot strokovnjakinji, ki jo je organ najel za te namene, in njene odgovore. Gre torej ponovno za dokumente, ki se nanašajo na postopek, ki še ni zaključen. Strokovni nasveti Polone Kovač so v pomoč organu, da bi lažje sprejel dokončno odločitev. Tudi dokument 4301-24/2011-3 se torej nanaša na isto problematiko kot dokument 231-16/2011-3 in bi njegovo razkritje torej povzročilo enako škodo.
Ob vpogledu v zahtevana dokumenta Pooblaščenec ugotavlja, da držijo navedbe organa o vsebini dokumentov. Oba dokumenta namreč vsebujeta konkretne predloge reševanja upravnih postopkov v zvezi s konkretnimi kolektivnimi organizacijami. Pooblaščenec nima razloga, da organu ne bi verjel, da so v času izdaje odločbe postopki v zvezi z navedbami iz elektronskih sporočil bili še v teku, prav tako je ob pregledu vsebine tehtna argumentacija organa v zvezi z njenim razumevanjem. Kot že rečeno, dokumenta vsebujeta posamezne predloge pravnega reševanja nastale situacije, pri čemer iz njih ni popolnoma jasno dejansko stanje. V zvezi s tem Pooblaščenec poudarja, da ni dobil občutka, da bi organ s težnjo po nerazkritju zahtevanih dokumentov prikrival kakršno koli nepravilnost ali celo nezakonitost pri svojem delovanju, saj je prosilcu posredoval veliko količino zelo izčrpnih dokumentov celo že pred izdajo te odločbe – v trenutku, ko so razlogi za zavrnitev prenehali. Organ je po mnenju Pooblaščenca resnično zaskrbljen, da bi razkritje zahtevanih dokumentov utegnilo resno vplivati na učinkovitost njegovega dela. Pooblaščenec je zato v tem delu sledil navedbam organa, da bi razkritje zahtevanih dokumentov lahko povzročilo napačno razumevanje s strani javnosti o razmišljanju organa o navedeni problematiki in bi tako zelo otežilo nadaljnje vodenje predmetnih postopkov pred organom. Glede na navedeno, Pooblaščenec ugotavlja, da je glede dokumentov št. 231-16/2011-3 in 4301-24/2011-3 podana izjema iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi česar je odločil, da se pritožba prosilca v tem delu zavrne.
Organ je glede dokumentov št. 31221-7/2012-1, 31221-7/2012-2/105, 31221-7/2012-3/105, 31221-7/2012-4 31221-7/2012-5, 31221-14/2010-1, 31221-14/2010-2, 31221-14/2010-3, 31221-14/2010-4, 31221-14/2010-5, 31221-15/2010-1, 31221-15/2010-2, 31221-15/2010-3, 31221-15/2010-4, 31221-15/2010-5, 31221-15/2010-6, 31221-29/2011-1/105, 31221-29/2011-2, 31221-29/2011-3, 31221-29/2011-4, 31221-29/2011-5, 31221-29/2011-6, 31221-29/2011-7, 31221-29/2011-8, 31221-29/2011-9, 31221-29/2011-11, 31221-29/2011-12, 31221-29/2011-13, 31221-29/2011-14, 31221-29/2011-15, 31221-29/2011-16, 31221-29/2011-17, 31221-29/2011-18 in 31221-29/2011-19 pojasnil, da gre za dokumente iz postopkov, v katerih organ kot pristojni organ za nadzor nad delom kolektivnih organizacij izvaja nadzor nad zakonitostjo delovanja in poslovanja Združenja SAZAS. Gre za zelo, tako časovno kot vsebinsko, obsežne postopke nadzora, za katere je nujno, da se javnosti ne razkrijejo, dokler ne bo popolno ugotovljeno dejansko stanje. Podatki, ki jih organ potrebuje za zaključek postopka, še niso bili z gotovostjo ugotovljeni oz. je mogoče, da podatki in ugotovitve organa, ki izhajajo iz vseh dokumentov, ne odražajo dejanskega stanja. Posledično se lahko z razkritjem podatkov iz teh postopkov v javnosti vzpostavi tudi povsem napačno razumevanje, ki ne odraža resničnega stanja. Zaradi velike medijske in politične odmevnosti področja avtorskega prava in delovanja kolektivnih organizacij (v času izdaje prvostopenjske odločbe je bil v pripravi nov Zakon o avtorski in sorodnih pravicah) ter dotedanjih številnih poskusov vplivanja na odločitev organa, je utemeljeno pričakovanje, da bi zainteresirana javnost na organ naslovila številne zahteve z namenom zavlačevanja postopka. Zagotovo bi tudi prišlo do pritiskov na organ in uradne osebe, zaposlene pri organu, glede izida samih postopkov, tudi preko medijev, kar se na področju kolektivnih organizacij pogosto dogaja. Organu bi to resno ogrozilo ali celo onemogočilo dokončanje začetih postopkov, saj bi se moral namesto z vodenjem teh postopkov ukvarjati s pripravo odgovorov na vsa vprašanja. To se je namreč že dogajalo v preteklosti, ko je organ v posameznih upravnih postopkih prejel večje število zahtev fizičnih in pravnih oseb za vstop stranskega udeleženca v upravni postopek, čeprav je bilo že vnaprej znano, da glede na dotedanjo sodno prakso takšnega položaja v takem upravnem postopku ne morejo dobiti in je bilo tudi očitno, da so vložene z namenom zavlačevanja postopka oz. preprečitve njegovega dokončanja. Takoj, ko je organ odločil o eni zahtevi, je prejel novo zahtevo iste ali druge povezane osebe, kar je znatno oviralo nadzorne postopke. Organ je namreč pred odločitvijo o glavnem vprašanju moral obravnavati vsako takšno zahtevo in o njej ustrezno odločiti. Ugotavljanje dejanskega stanja v konkretnem primeru je zahtevno in obsega izjemno veliko količino podatkov, pri čemer se organ ob pridobivanju teh podatkov sooča z velikimi težavami. Vsako zahtevo po podatkih mora namreč organ natančno pisno obrazložiti in utemeljiti. Poleg tega mora vse pridobljene podatke primerjati s podatki iz drugih zadev, ki jih organ vodi v zvezi s svojo dolžnostjo opravljanja nadzora nad kolektivnimi organizacijami. Organ je še izpostavil, da je v postopkih nadzora nujno, da se ščiti zaupnost podatkov, saj se lahko kakršnokoli razkrivanje podatkov ali dokazov, ki jih uradni organ nadzora ima v postopku, lahko obrne v škodo organa, ki izvaja nadzor, in mu dejansko onemogoči zaključek postopka. Še toliko bolj organ to izpostavlja v luči že navedenih argumentov, da je prosilec v času vložitve zahteve bil aktiven član kolektivne organizacije Zavoda IPF in predsednik skupščine izvajalcev Zavoda IPF. Zavod IPF in Združenje SAZAS že več let skušata konkurirati med seboj oz. delujeta v smeri prevzemanja dejavnosti druge kolektivne organizacije. ZDIJZ izkoriščata za pridobivanje podatkov o aktivnosti druge kolektivne organizacije.
Pooblaščenec je ob pregledu navedenih dokumentov ugotovil, da se dejansko nanašajo na upravne postopke, v katerih organ izvaja nadzor nad zakonitostjo delovanja in poslovanja Združenja SAZAS in so bili v času izdaje prvostopenjske odločbe še v teku. Prav tako po pregledu vsebine dokumentov Pooblaščenec ugotavlja, da drži argumentacija organa, da bi razkritje zahtevanih dokumentov lahko povzročilo napačno razumevanje s strani javnosti in da bi lahko prišlo do hudih motenj nadzornih postopkov organa zaradi aktualnosti problematike. Glede na navedeno, Pooblaščenec ugotavlja, da je podana izjema iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede dokumentov št. 31221-7/2012-1, 31221-7/2012-2/105, 31221-7/2012-3/105, 31221-7/2012-4 31221-7/2012-5, 31221-14/2010-1, 31221-14/2010-2, 31221-14/2010-3, 31221-14/2010-4, 31221-14/2010-5, 31221-15/2010-1, 31221-15/2010-2, 31221-15/2010-3, 31221-15/2010-4, 31221-15/2010-5, 31221-15/2010-6, 31221-29/2011-1/105, 31221-29/2011-2, 31221-29/2011-3, 31221-29/2011-4, 31221-29/2011-5, 31221-29/2011-6, 31221-29/2011-7, 31221-29/2011-8, 31221-29/2011-9, 31221-29/2011-11, 31221-29/2011-12, 31221-29/2011-13, 31221-29/2011-14, 31221-29/2011-15, 31221-29/2011-16, 31221-29/2011-17, 31221-29/2011-18 in 31221-29/2011-19, zaradi česar je odločil, da se pritožba prosilca tudi v tem delu zavrne.
Glede dokumentov št. 31221-17/2010-1, 31221-17/2010-2, 31221-17/2010-3, 31221-17/2010-6, 31221-17/2010-9, 31221-17/2010-10 je organ navedel, da so sestavljeni zaradi konkretnega upravnega postopka, ki še teče in še ni zaključen. Gre za postopek o izdaji dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic na avdiovizualnih delih v primerih kabelske retransmisije. Prihodki iz naslova tovrstnega izdanega dovoljenja so izredno visoki, kar je razlog za velik interes javnosti (tako kolektivnih organizacij kot posameznih imetnikov pravic in uporabnikov). Organ je v preteklosti že odločal o isti zahtevi druge pravne osebe, kateri je leta 2012 dovoljenje tudi izdal. To dovoljenje bi v primeru, da organ ugodi vlogi vložnika v konkretnem upravnem postopku, prenehalo veljati, v nasprotnem primeru pa ostane v veljavi. Obe kolektivni organizaciji (vložnik in trenutni imetnik dovoljenja) zastopata večje število slovenskih in tujih imetnikov pravic, ki so zelo aktivni in želijo vplivati na izid konkretnega postopka. Zahtevani dokumenti vsebujejo dejstva, okoliščine oz. izkazujejo resničnost zatrjevanih dejstev in so še vedno predmet posebnega ugotovitvenega postopka. Če bi se prosilec in širša javnost seznanili s temi podatki, bi lahko prišlo do njihovega napačnega razumevanja in bi privedlo do množičnega vlaganja zahtev in vprašanj, kar bi resno ogrozilo dokončanje tega upravnega postopka. Že pri izdaji dovoljenja iz leta 2012 se je organ srečal s temi težavami, ko je razkril dokumentacijo iz postopka, še preden se je postopek zaključil. Takrat je razkritje dokumentov povzročilo množično vlaganje zahtev za odločitev o postranskih vprašanjih takratnega upravnega postopka, kar je zavleklo njegovo dokončanje za več let in organu povzročilo nesorazmerne stroške in delo. Zato je organ prepričan, da bi se s tokratnim razkritjem dokumentacije iz praktično identičnega upravnega postopka opisano onemogočanje oz. oviranje tega postopka ponovilo. Organu bi to resno ogrozilo ali celo onemogočilo dokončanje začetega upravnega postopka.
Ob pregledu zahtevanih dokumentov Pooblaščenec ugotavlja, da so navedbe organa utemeljene. V času izdaje odločbe je bil predmetni upravni postopek nedvomno še v teku. Prav tako Pooblaščenec nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da bi razkritje zahtevanih dokumentov lahko povzročilo namerno oviranje postopka s strani konkurenčnih kolektivnih organizacij in zainteresiranih imetnikov pravic ter uporabnikov. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je podana izjema iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ tudi glede dokumentov št. 31221-17/2010-1, 31221-17/2010-2, 31221-17/2010-3, 31221-17/2010-6, 31221-17/2010-9, 31221-17/2010-10, zaradi česar je odločil, da se pritožba prosilca tudi v tem delu zavrne.
3.5. Izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Glede na določbe 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko organ dostop do zahtevanih informacij zavrne, če gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za uveljavitev predmetne izjeme sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo:
- pridobitev oziroma izdelava dokumenta je namenjena izvedbi sodnega postopka (pogoj namena),
- obstajati mora stvarna verjetnost, da bo imelo razkritje negativne, škodljive učinke na izvedbo konkretnega postopka (pogoj nastanka škode).
Organ je v izpodbijani odločbi, na podlagi določb 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v prvi vrsti zavrnil dostop do dokumentov št. 1002-37/2009-45, 1002-37/2009-46, 1002-37/2009-49, 1002-37/2009-51, 1002-37/2009-52, 1002-37/2009-54, 1002-37/2009-55 ter 1002-37/2009-58. Glede na naknadna pojasnila organa se navedeni dokumenti nanašajo na izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi javnega uslužbenca. Zoper odpoved je javni uslužbenec vložil tožbo, o kateri je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani odločilo s sodbo in sklepom. Zoper navedeno sodbo je javni uslužbenec vložil pritožbo, o kateri je Višje delovno in socialno sodišče odločilo s sodbo in vrnilo zadevo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. V letu 2013 je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ponovno izdalo sodbo, zoper katero je javni uslužbenec ponovno vložil pritožbo pri Višjem delovnem in socialnem sodišču. Pooblaščenec je v skladu z načelom materialne resnice iz 8. člena ZUP in namenom ugotoviti resnično dejansko stanje oz. vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, dne 11. 2. 2014 Višje delovno in socialno sodišče zaprosil za pojasnilo, ali je v zvezi z navedenimi dokumenti v teku kakšen pravdni, nepravdni ali drug sodni postopek in bi z razkritjem teh dokumentov lahko nastale škodne posledice za izvedbo tega postopka ter kakšne bi bile te posledice. Višje delovno in socialno sodišče je v odgovoru z dne 24. 2. 2014 navedlo, da je o pritožbi že odločilo in je torej sodni postopek zaključen. Pooblaščenec tako ugotavlja, da glede dokumentov št. 1002-37/2009-45, 1002-37/2009-46, 1002-37/2009-49, 1002-37/2009-51, 1002-37/2009-52, 1002-37/2009-54, 1002-37/2009-55 ter 1002-37/2009-58 ni izpolnjen niti prvi pogoj za obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Enako Pooblaščenec ugotavlja glede dokumentov št. 31223-9/2007-41/105, 31223-9/2007-47/101, 31223-9/2007-51/101, 31223-9/2007-53, 31223-9/2007-58/101 in 31223-9/2007/59, do katerih je organ zavrnil dostop, ker naj bi bili povezani s pravdnim postopkom, ki naj bi potekal pri Višjem sodišču v Ljubljani. Pooblaščenec je tudi glede teh dokumentov, v skladu z načelom materialne resnice, Višje sodišče v Ljubljani zaprosil za pojasnilo, ali je v zvezi z navedenimi dokumenti v teku kakšen pravdni, nepravdni ali drug sodni postopek in bi z razkritjem teh dokumentov lahko nastale škodne posledice za izvedbo tega postopka ter kakšne bi bile te posledice. Višje sodišče je pojasnilo, da je zadeva pravnomočno odločena, prvostopenjska odločba je bila potrjena. Pooblaščenec tako tudi glede teh dokumentov ugotavlja, da ni izpolnjen niti prvi pogoj za obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Organ je v izpodbijani odločbi na podlagi določb 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil dostop tudi do dokumentov št. 492-2/2011-6 in 492-2/2011-12. Dokumenta sta po navedbah organa povezana s pravdnim postopkom, ki teče pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Zato je Pooblaščenec, v skladu z že navedenim načelom materialne resnice, Okrožno sodišče v Ljubljani zaprosil za pojasnilo, ali je v zvezi z navedenimi dokumenti v teku kakšen pravdni, nepravdni ali drug sodni postopek in bi z razkritjem teh dokumentov lahko nastale škodne posledice za izvedbo tega postopka ter kakšne bi bile te posledice. Okrožno sodišče je odgovorilo, da gre za dokumenta, ki se ne nahajata v predmetnem pravnem spisu in torej nista del postopka pred sodiščem. Gre za dokumenta, ki jih je organ poslal Državnemu pravobranilstvu in nikoli nista bila predložena Okrožnemu sodišču. Glede na navedeno, Pooblaščenec ugotavlja, da dejansko zahtevana dokumenta ne predstavljata dokumentov iz sodnega postopka, zaradi česar tudi glede teh dokumentov ni izpolnjen niti prvi pogoj za obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede na vse navedeno, Pooblaščenec ugotavlja, da glede dokumentov št. 1002-37/2009-45, 1002-37/2009-46, 1002-37/2009-49, 1002-37/2009-51, 1002-37/2009-52, 1002-37/2009-54, 1002-37/2009-55 ter 1002-37/2009-58, 31223-9/2007-41/105, 31223-9/2007-47/101, 31223-9/2007-51/101, 31223-9/2007-53, 31223-9/2007-58/101, 31223-9/2007/59, 492-2/2011-6 in 492-2/2011-12 ni podana izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
3.6. Izjema po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ je v izpodbijani odločbi zavrnil dostop do dokumentov št. 231-16/2011-3 in 4301-24/2011-3 na podlagi določbe 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri lahko organ dostop do zahtevanih informacij zavrne, če gre za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Takšna opredelitev ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno:
1. dokument mora biti še v postopku izdelave,
2. dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,
3. specifični škodni test.
Ob pregledu zahtevanih dokumentov Pooblaščenec ugotavlja, da ni izpolnjen niti prvi od navedenih pogojev, saj dejansko ne gre za dokumenta, ki bi bila še v postopku izdelave. Dokumenta namreč vsebujeta elektronska sporočila zaposlenih pri organu in tretjih oseb, ki so vsa podpisana, v celoti zaključena in odposlana. Iz ničesar v dokumentih ali načinu posredovanja ne izhaja, da naj dokumenta ne bi bila zaključena in naj bi bila še predmet posvetovanja v organu.
Iz navedb organa v izpodbijani odločbi je mogoče sklepati, da je kot dokument v postopku izdelave organ štel celotne upravne postopke, na katere se nanašajo posamezna sporočila iz obeh dokumentov. Pooblaščenec ugotavlja, da gre za napačno razumevanje navedene določbe ZDIJZ, saj se zahteva po tem, da je dokument v izdelavi, ne nanaša na postopek, katerega del je dokument, temveč na dokument sam. Kot že rečeno, sta zahtevana dokumenta v konkretnem primeru zaključena, zaradi česar ni izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme oz. za zavrnitev dostopa po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Vendar pa Pooblaščenec pojasnjuje, da je za zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov dovolj že obstoj ene same izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru je Pooblaščenec glede zahtevanih dokumentov ugotovil obstoj izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (glej točko 3.4. obrazložitve te odločbe), zaradi česar je dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil.
3.7. Izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Po pregledu dokumentov št. 492-2/2011-6 in 492-2/2011-12, je Pooblaščenec po uradni dolžnosti ugotovil, da se nanašata na podatke, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Navedena dokumenta predstavljata komunikacijo med organom in Državnim pravobranilstvom. Pri tem dokument št. 492-2/2011-6 predstavlja predlog odgovora na tožbo, dokument št. 492-2/2011-12 pa stališče glede ponujenega postopka mediacije. Oba dokumenta sta bila Državnemu pravobranilstvu posredovana v zvezi s postopkom pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. III P 2295/2011. V tem postopku Združenje SAZAS toži organ in uradno osebo, ki je izdala poziv organa št. 31227-1/2010-140 z dne 21. 6. 2010, ker naj bi ta poziv vseboval neresnične in žaljive navedbe. Združenje SAZAS na tej podlagi zahteva tudi odškodnino. Zahtevana dokumenta torej predstavljata listine, ki so bile predložene v okviru zastopanja organa v navedenem pravdnem postopku. Po vsebini dokumenta predstavljata smernice oz. usmeritvena navodila Državnemu pravobranilstvu, podana s strani zastopanega (organ), kako naj postopa v konkretnem primeru in zakaj. V obeh dokumentih je torej vsebovana strategija državnopravobranilskega dela in materializirana reprezentacija sodelovanja med dvema organoma Republike Slovenije, katerega bistvo je v zaupnem odnosu med mandatarjem in mandantom. Državnemu pravobranilstvu, ki zastopa Republiko Slovenijo oz. njene organe, lahko s prispodobo rečemo, da je neke vrste »odvetnik države«. To kaže na to, da je za uspešno uveljavljanje zahtevkov, s katerimi naj bi Državno pravobranilstvo v prvi vrsti ščitilo javni interes, torej interes vseh državljanov in prebivalcev Republike Slovenije, treba ščititi zaupnost komunikacije med organom in subjektom, ki ga zastopa. Če je namreč zaupanje porušeno (in na tej točki je že mogoče govoriti o izkazovanju škode v primeru razkritja dokumentov) oziroma obstaja bojazen, da bodo dokumenti, ki sta si jih organ in zastopanec izmenjala za namene postopka, v katerem je drug organ zastopan, dostopni na podlagi določb ZDIJZ, lahko pride do situacije, ko je tudi sámo zastopanje oteženo ali celo onemogočeno. V zahtevanih dokumentih se pojavljajo usmeritvena navodila, smernice, vprašanja itd., ki so bila sestavljena z namenom, da lahko Državno pravobranilstvo, (učinkovito) zastopa organ kot toženo stranko. Po presoji Pooblaščenca bi razkritje zahtevane dokumentacije javnosti povzročilo motnje pri delovanju organa, saj bi se lahko porušilo zaupanje med njim in Državnim pravobranilstvom, na dolgi rok pa bi lahko takšna praksa razkrivanja vsebine (aktivnih, odprtih) pravobranilskih spisov javnosti pomenila negativno spremembo v delovanju Državnega pravobranilstva, saj organi zastopanci ne bi več zaupali v "načelo zaupnosti" v mandatnem razmerju. Ob upoštevanju navedenega je imel organ ob pripravi dokumentov št. 492-2/2011-6 in 492-2/2011-12 upravičeno zaupanje v to, da bosta njegovo stališče do mediacije in njegov predlog odgovora na tožbo, posredovana Državnemu pravobranilstvu, ostala zaupna. Pooblaščenec še v zvezi z dokumentom št. 492-2/2011-12 poudarja, da so glede na določbe 11. člena Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (Ur. l. RS, št. 56/08, v nadaljevanju ZMCGZ), vsi podatki, ki izvirajo iz mediacije ali so z njo povezani, zaupni, razen če so se stranke sporazumele drugače, če njihovo razkritje zahteva zakon ali če je razkritje potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora.
Glede na vse navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je glede dokumentov št. 492-2/2011-6 in 492-2/2011-12 podan obstoj izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prvostopenjski organ je zavrnitev dostopa do navedenih dokumentov v izpodbijani odločbi utemeljil na napačnih razlogih, vendar je bil njegov izrek v delu, ki se nanaša na navedena dokumenta, zakonit. Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, zato je pritožbo prosilca v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP.
3.8. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec je glede dokumentov št. 221-2/2012-4/101, 100-3/2011-19, 31227-5/2012-1, 31227-5/2012-2, 31227-5/2012-3, 31227-5/2012-4/, 31227-5/2012-5, 31227-5/2012-7, 31227-5/2012-8, 31221-2/2012-6/105, 31221-17/2010-4, 31221-17/2010-5, 31221-17/2010-7, 31221-17/2010-8, 31221-18/2012-1, 31221-18/2012-2/105, 31221-18/2012-3, 31221-19/2010-41, 31221-19/2010-42, 31221-19/2010-45, 31221-19/2010-47, 31221-19/2010-52, 31221-3/2012-4, 31221-7/2010-1 (111), 31221-7/2010-2, 31221-7/2010-5, 31221-7/2010-6, 31221-7/2010-7, 31221-7/2010-8, 31221-7/2010-9, 31221-7/2010-10, 31221-7/2010-11, 31221-7/2010-13, 31221-7/2010-14, 31221-7/2010-15, 31221-7/2010-16, 31221-7/2010-17, 31221-7/2010-18, 31221-8/2010-8, 31221-8/2010-11, 31221-8/2010-12, 31221-8/2010-20, 31221-8/2010-21, 31221-8/2010-22 (103), 31221-8/2010-25, 31221-8/2010-27, 31221-8/2010-28, 31221-8/2010-37, 31221-8/2010-38, 31221-8/2010-39, 1002-37/2009-45, 1002-37/2009-46, 1002-37/2009-49, 1002-37/2009-51, 1002-37/2009-52, 1002-37/2009-54, 1002-37/2009-55 ter 1002-37/2009-58, 31223-9/2007-41/105, 31223-9/2007-47/101, 31223-9/2007-51/101, 31223-9/2007-53, 31223-9/2007-58/101 in 31223-9/2007/59, za katere je v tej odločbi ugotovil, da jih je treba posredovati prosilcu (glej točke 3.2., 3.3., 3.4. in 3.5. obrazložitve te odločbe) po uradni dolžnosti ugotavljal, ali morda vsebujejo varovane osebne podatke, do katerih dostop ni dopusten.
Skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 6. člen ZVOP-1 določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom.
Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je Pooblaščenec ugotavljal:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 8. in 9. člena ZVOP-1.
Po pregledu predmetne dokumentacije Pooblaščenec v prvi vrsti ugotavlja, da ta vsebuje imena, priimke, elektronske naslove, delovna mesta in podpise javnih uslužbencev, zaposlenih pri organu, ime in priimek direktorja organa, imena in priimke pristojnih sodnikov in državnih pravobranilcev. Navedeni podatki se v dokumentih pojavljajo v okviru opravljanja delovnih obveznosti javnih uslužbencev oz. v okviru opravljanja javne funkcije javnih funkcionarjev. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da ti podatki ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Kot že navedeno, se namreč osebni podatki lahko obdelujejo, če za to obstaja ustrezna pravna podlaga. V skladu z določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz prvega odstavka 6. člena (torej tudi v primeru obstoja izjeme varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V skladu s tem je Pooblaščenec zaključil, da ti podatki niso t.i. varovani osebni podatki, zato v tem delu ni podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Enako je Pooblaščenec ugotovil glede podatkov o imenih in priimkih ter podpisih zakonitih zastopnikov Združenja SAZAS, Zavoda AIPA, Zavoda IPF, Združenja ZAMP, SAZOR GIZ, Združenja kabelskih operaterjev, posameznih zasebnih gospodarskih subjektov. Ime in priimek oseb, pooblaščenih za zastopanje gospodarskih subjektov, sta v skladu z veljavno zakonodajo javno dostopna v Poslovnem registru na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence Slovenije (AJPES). Pooblaščenec je zato ugotovil, da navedeni podatki ne predstavljajo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Prav tako ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov podatki samostojnih podjetnikov posameznikov (s.p.), s katerimi ti nastopajo kot poslovni subjekti na trgu. Samostojni podjetnik posameznik (s.p.) je namreč glede na veljavno statusno pravno ureditev gospodarskih subjektov, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. S.p. torej ni pravna oseba in tudi ni gospodarska družba, je pa nosilec gospodarskega podjema, »imetnik« podjetja in zato enakovreden gospodarski subjekt nasproti npr. gospodarskim družbam. Na podlagi povedanega lahko zaključimo, da samostojni podjetnik uživa varstvo po določbah ZVOP-1 in specialnih zakonov s področja varstva osebnih podatkov samo, kadar nastopa kot fizična oseba v smislu posameznika po ZVOP-1, torej kot ne-gospodarski subjekt. Takšno stališče je že zavzelo tudi Ustavno sodišče RS v odločbah št. U-I-84/03 in št. U-I-298/04. Osebni podatki posameznikov, ki se nanašajo nanje kot na poslovne subjekte, se torej ne štejejo kot njihovi osebni podatki v smislu zavarovanja po ZVOP-1. Tudi ti podatki so v skladu z veljavno zakonodajo javno dostopni v poslovnem registru na spletnih straneh AJPES. Podatki, objavljeni v Poslovnem registru Slovenije, se ne štejejo za varovane osebne podatke posameznika samostojnega podjetnika. Gre namreč za podatke, s katerimi ta nastopa na trgu kot poslovni subjekt. Posledično je Pooblaščenec ugotovil, da navedeni podatki ne predstavljajo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Enako je Pooblaščenec ugotovil glede podatkov o imenih in priimkih odvetnikov v zahtevanih dokumentih. Ti podatki so namreč že javno dostopni na svetovnem spletu (http://www.odv-zb.si/imenik/imenik-odvetnikov), v zahtevanih dokumentih pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, tj. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Dodati je treba tudi, da odvetnik opravlja posebno službo oziroma svoboden poklic, ki zagotavlja poklicno strokovno zastopanje pravnih in fizičnih oseb v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi kot tudi druge oblike pravne pomoči. Po določbi 137. člena Ustave RS je odvetništvo samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon; najbolj pomembno pa je, da je odvetništvo po isti določbi tudi del pravosodja in je s tem vezano na poštenost, neodvisnost, strokovnost in skrbnost. Zakon o odvetništvu zato ureja ne le pravice in dolžnosti odvetnikov, temveč tudi pogoje, ki jih je potrebno izpolniti za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica. Iz vsega navedenega sledi, da so odvetniki relevanten del pravosodnega sistema, zato njihovih imen in priimkov pri opravljanju odvetniškega poklica ni mogoče šteti za varovane osebne podatke.
Drugače pa je Pooblaščenec ugotovil glede podatkov o imenih, priimkih, elektronskih naslovih, delovnih mestih in podpisih zaposlenih pri zasebnopravnih gospodarskih subjektih, zbornicah in združenjih, članih Združenja SAZAS in drugih fizičnih oseb, ki niso javni uslužbenci ali zakoniti zastopniki navedenih subjektov. Pooblaščenec ugotavlja, da navedeni podatki nedvomno predstavljajo osebne podatke, saj so na podlagi teh podatkov posamezniki določljivi, pri čemer Pooblaščencu ni znana pravna podlaga za dopustnost razkritja navedenih osebnih podatkov v konkretnem primeru. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke in torej izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi česar je pritožbo prosilca v tem delu zavrnil. Obenem je Pooblaščenec v konkretnem primeru ocenil, da je dostop do zahtevanih dokumentov, ki vsebujejo navedene osebne podatke, možen upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ. Na teh dokumentih je torej mogoče prekriti navedene varovane osebne podatke. Pooblaščenec je zato organu naložil, da pred posredovanjem dokumentov prosilcu, prekrije varovane osebne podatke, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Nasprotno pa je Pooblaščenec ugotovil, da delni dostop do dokumentov št. 1002-37/2009-45, 1002-37/2009-46, 1002-37/2009-49, 1002-37/2009-51, 1002-37/2009-52, 1002-37/2009-54, 1002-37/2009-55 in 1002-37/2009-58, 221-2/2012-4/101 in 100-3/2011-19 ni mogoč. Zaradi vsebovanja varovanih osebnih podatkov je tako treba dostop do navedenih dokumentov v celoti zavrniti. Dokumenta št. 221-2/2012-4/101 in 100-3/2011-19 vsebujeta kazenski ovadbi zoper zaposlene pri organu, ki jih je podala predsednica disciplinske komisije, vključno z dokumenti iz disciplinskega postopka, medtem ko dokumenti št. 1002-37/2009-45, 1002-37/2009-46, 1002-37/2009-49, 1002-37/2009-51, 1002-37/2009-52, 1002-37/2009-54, 1002-37/2009-55 in 1002-37/2009-58 predstavljajo dokumente, ki se nanašajo na izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi javnega uslužbenca zaradi suma zlorabe pravice do zadržanosti z dela. V konkretnem primeru sicer gre za osebne podatke javnih uslužbencev, zaradi česar bi se lahko štelo, da je treba uporabiti že navedeno določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se dostop do teh podatkov lahko dovoli. Vendar pa je treba upoštevati, da je disciplinska kršitev in izredna odpoved delovnega razmerja zaradi suma zlorabe pravice do zadržanosti z dela ravnanje, ki je izrazito navezano na subjektivno sfero posameznika in odraža njegove osebne poglede ter odnos do prekršene norme. Ta notranji, osebni odnos posameznika do kršitve, ki jo je storil, zahteva, da se deliktno ravnanje obravnava kot del zasebne sfere, četudi je bila kršitev izvršena pri izvajanju delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zato je javne uslužbence kot neposredne storilce disciplinske kršitve treba šteti kot posameznike, katerih osebni podatki so varovani v smislu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in bi njihovo razkritje pomenilo kršitev določb ZVOP-1. Prav tako je Pooblaščenec upošteval dejstvo, da sta bili obe kazenski ovadbi zavrženi, hkrati pa dokumentacija vsebuje številne občutljive osebne podatke. Pooblaščenec je zato ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, do katerih dostopa ni mogoče odobriti. Obenem pa je glede navedenih dokumentov Pooblaščenec ugotovil, da delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ ni mogoč in torej iz zahtevanih dokumentov ni mogoče izločiti varovanih podatkov, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Pooblaščenec je namreč ugotovil, da gre pri obravnavanih dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi bil delni dostop nemogoč in s tem neutemeljen. Glede na določbe 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, 119/2007; v nadaljevanju Uredba) se v primeru, da dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz zahtevanih dokumentov ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek). Implementacija delnega dostopa ne predstavlja samo tehničnih težav ločevanja dostopnih od zavarovanih podatkov, temveč tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Že Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni potrebno odobriti takrat, ko bi ta bil brez smisla, ker bi bilo dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za prosilca (primer Olli Mattila proti Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12. 7. 2011, ECR II-226). Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik. Pooblaščenec je v konkretnem primeru z vpogledom v zahtevane dokumente ugotovil, da bi prekritje zgoraj navedenih osebnih podatkov ogrozilo zaupnost varovanih informacij, saj bi bilo mogoče te podatke razbrati iz drugih informacij v dokumentih, zato v konkretnem primeru delni dostop na takšen način ni mogoč. Če bi pri izvedbi delnega dostopa prekrili vse podatke na način, da bi preprečili ogrozitev zaupnosti varovanih informacij, bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubil svojo vrednost, zato za prosilca ne bi bil več smiselni. Če bi z uporabo instituta delnega dostopa prekrili vse zgoraj naštete varovane osebne podatke, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti, ter tudi vse podatke, s pomočjo katerih bi bilo mogoče razbrati varovane osebne podatke, bi prosilec razpolagal zgolj s praznimi listi, kar mu ne bi prineslo nobenih smiselnih informacij in nobene dodane vrednosti, zaradi katere je vložil zahtevo za pridobitev zahtevanih dokumentov. Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je treba zaradi varstva osebnih podatkov v celoti zavrniti dostop do dokumentov št. 221-2/2012-4/101, 100-3/2011-19, 1002-37/2009-45, 1002-37/2009-46, 1002-37/2009-49, 1002-37/2009-51, 1002-37/2009-52, 1002-37/2009-54, 1002-37/2009-55 in 1002-37/2009-58.
4. Način seznanitve z zahtevanimi dokumenti
Pooblaščenec je po ugotavljanju obstoja izjem od prostega dostopa do zahtevanih informacij (glej točko 3. obrazložitve te odločbe) ugotovil, da mora organ prosilcu omogočiti dostop do dokumentov št. 31227-5/2012-1, 31227-5/2012-2, 31227-5/2012-3, 31227-5/2012-4/, 31227-5/2012-5, 31227-5/2012-7, 31227-5/2012-8, 31221-2/2012-6/105, 31221-17/2010-4, 31221-17/2010-5, 31221-17/2010-7, 31221-17/2010-8, 31221-18/2012-1, 31221-18/2012-2/105, 31221-18/2012-3, 31221-19/2010-41, 31221-19/2010-42, 31221-19/2010-45, 31221-19/2010-47, 31221-19/2010-52, 31221-3/2012-4, 31221-7/2010-1 (111), 31221-7/2010-2, 31221-7/2010-5, 31221-7/2010-6, 31221-7/2010-7, 31221-7/2010-8, 31221-7/2010-9, 31221-7/2010-10, 31221-7/2010-11, 31221-7/2010-13, 31221-7/2010-14, 31221-7/2010-15, 31221-7/2010-16, 31221-7/2010-17, 31221-7/2010-18, 31221-8/2010-8, 31221-8/2010-11, 31221-8/2010-12, 31221-8/2010-20, 31221-8/2010-21, 31221-8/2010-22 (103), 31221-8/2010-25, 31221-8/2010-27, 31221-8/2010-28, 31221-8/2010-37, 31221-8/2010-38, 31221-8/2010-39, 31223-9/2007-41/105, 31223-9/2007-47/101, 31223-9/2007-51/101, 31223-9/2007-53, 31223-9/2007-58/101 in 31223-9/2007/59. V nadaljevanju je Pooblaščenec ugotavljal, na kakšen način mora organ prosilcu omogočiti dostop do navedenih dokumentov.
Prosilec ima namreč na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled).
Prosilec je zahteval dokumente v elektronski obliki, vendar pa je v dopolnitvi zahteve z dne 12. 2. 2013 izrecno navedel, da dokumente, ki se nahajajo v tiskani in ne v elektronski obliki, želi prejeti v tiskani obliki. Še pred ugotavljanjem, katere od zgoraj navedenih dokumentov mora organ prosilcu posredovati v elektronski obliki in katere v obliki fotokopij, pa je Pooblaščenec po uradni dolžnosti preverjal, ali morda kateri od zahtevanih dokumentov predstavlja avtorsko delo. Glede na določbe drugega odstavka 25. člena ZDIJZ lahko namreč prosilec dobi informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, samo na vpogled. Posledično se v primeru, da zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne posredovanje njene fotokopije oz. elektronske kopije, vendar pa mora organ omogočiti prosilcu vpogled.
V skladu s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 94/2004 s spremembami; v nadaljevanju ZASP) je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Če torej posamezno delo izpolnjuje vse navedene predpostavke kumulativno, se šteje, da gre za avtorsko delo.
Po pregledu zgoraj navedenih dokumentov, Pooblaščenec ugotavlja, da predstavljajo avtorska dela naslednji dokumenti: »Revizija odločitve o stranski udeležbi (pravno mnenje)«, prof. dr. Rajko Pirnat, prof. dr. Ciril Ribičič, mag. Tanja Pucelj Vidovič, Inštitut za javno upravo, Pravna fakulteta v Ljubljani, januar 2012, »Pravno mišljenje«, doc. dr. sc. Romana Matanovac Vučković, Pravni fakultet u Zagrebu, januar 2012, prevod tega dela »Pravno mnenje«, prevajalec sodni tolmač Ivan Čakar, februar 2012, »Pravno mišljenje«, doc. dr. sc. Romana Matanovac Vučković, Pravni fakultet u Zagrebu, marec 2012 ter prevod tega dela »Pravno mnenje«, prevajalec sodni tolmač Ivan Čakar, marec 2012, ki so priloge k dokumentom 31227-5/2012-1, 31227-5/2012-2 in 31227-5/2012-3, »Pravno mnenje o nekaterih pravnih vprašanjih, povezanih s pravilnikom o javni priobčitvi glasbenih del«, prof. dr. Rajko Pirnat, prof. dr. Ciril Ribičič, Inštitut za javno upravo, Pravna fakulteta v Ljubljani, december 2012 in »Pravno mnenje glede vprašanja »ali sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 160/2011 z dne 15. 9. 2011 v nasprotju s sklepom Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-149/98 z dne 28. 6. 2001 utemeljuje pojem nepovezanosti normativnega in tarifnega dela Pravilnika-98«, izr. prof. dr. Martina Repas, doc. dr. Tomaž Keresteš, Inštitut za ekonomsko analizo prava, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, december 2011, oba prilogi k dokumentu št. 31221-3/2012-4, »Pravna ekspertiza glede »organiziranosti kolektivne organizacije v različnih pravnoorganizacijskih oblikah«, Inštitut za ekonomsko analizo prava, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, avtorja doc. dr. Martina Repas, doc. dr. Tomaž Keresteš, 18. 2. 2010, ki je priloga k dokumentu št. 31221-7/2010-17, ter »Pravna ekspertiza glede »utemeljenosti zahtev URSIL po spremembah Statuta SAZAS«, Inštitut za ekonomsko analizo prava, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, avtorja doc. dr. Martina Repas, doc. dr. Tomaž Keresteš, 28. 6. 2010, priloga k dokumentoma št. 31221-8/2010-20 in 31221-8/2010-21.
Navedeni dokumenti izpolnjujejo vseh pet temeljnih predpostavk za obstoj avtorskega dela, kot ga opredeljuje ZASP. Gre za dela, ki so izražena in predstavljajo intelektualne stvaritve avtorjev, spadajo pa v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi navedenih dokumentov Pooblaščenec ocenjuje tudi, da imajo zadostno mero individualnosti, da se štejejo za avtorska dela. Pooblaščenec torej ugotavlja, da ni dvoma, da navedeni dokumenti predstavljajo avtorska dela, zaradi česar organ prosilcu lahko omogoči le seznanitev z vpogledom vanje.
Glede preostalih od zgoraj navedenih dokumentov je Pooblaščenec organu naložil, da jih posreduje prosilcu v elektronski obliki oz. v obliki fotokopij, če z njimi ne razpolaga v elektronski obliki. Kot že navedeno, je namreč prosilec v dopolnitvi zahteve z dne 12. 2. 2013 izrecno navedel, da dokumente, ki se nahajajo v tiskani obliki in ne v elektronski obliki, želi prejeti v tiskani obliki. Pri tem je organ v svojih naknadnih pojasnilih za vsak dokument, ki ga je posredoval Pooblaščencu v pregled, izrecno navedel, v kakšni obliki z njim razpolaga (v elektronski ali v tiskani obliki). Na podlagi teh navedb organa je Pooblaščenec določil, katere dokumente naj organ posreduje prosilcu v elektronski obliki in katere v obliki fotokopij.
5. Sklepno
Pooblaščenec pojasnjuje, da je o delu pritožbe prosilca, ki se nanaša na 1. točko izreka izpodbijane odločbe, že odločil, z delno odločbo št. 090-122/2013/14 z dne 26. 11. 2013, zato je v tej dopolnilni odločbi odločal le glede pritožbe na 2. in 3. točko izreka izpodbijane odločbe.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca glede 2. točke izreka izpodbijane odločbe delno ugoditi in mora organ posredovati prosilcu dokumente iz 1.1. točke izreka te odločbe v elektronski obliki, dokumente iz 1.2. točke izreka te odločbe pa v obliki fotokopij. Pred posredovanjem teh dokumentov, mora organ v njih prekriti varovane osebne podatke, kot to izhaja iz 1.1. oz. 1.2. točke izreka te odločbe. Dokumenti iz točke 1.3. izreka te odločbe predstavljajo varovana avtorska dela, zaradi česar mora organ prosilcu omogočiti seznanitev z vpogledom vanje.
Pooblaščenec je zato, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa v delu, ki se nanaša na dokumente iz 1.1., 1.2. in 1.3. točke te odločbe odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe.
V preostalem delu, glede 2. in 3. točke izreka izpodbijane odločbe, je Pooblaščenec pritožbo prosilca na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in v tem delu potrdil izpodbijano odločbo organa.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:Maja Lubarda svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka