Prosilec - Okrožno sodišče v Novi Gorici
+ -Številka: 090-66/2014/7
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je zahteval dostop do dokazil za dolgotrajnost vodenja konkretne zadeve brezplačne pravne pomoči. Ker je prosilec zahteval tudi pojasnila in razlago, zakaj postopek tako dolgo teče, mu je Pooblaščenec uvodoma pojasnil, da se načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza na pojasnila in razlage in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen prvi pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga oz. jo ima v posesti. Pooblaščenec je tako pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-66/2014/7
Datum: 11. 6. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2 in 23/2014; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………… (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Okrožno sodišče v Novi Gorici, Kidričeva 1, 5000 Nova Gorica (v nadaljevanju organ), št. Su 31/2014 z dne 17. 3. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. Su 31/2014 z dne 17. 3. 2014 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 11. 3. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do argumentov, razlage in dokazil za dolgotrajnost vodenja zadeve brezplačne pravne pomoči, ki jo je podala ……………za postopek P 39/2012, vložen dne 12. 11. 2013.
Organ je zahtevo prosilca obravnaval kot zahtevo po ZDIJZ, saj prosilec ni stranka v postopku s prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Zahtevo po ZDIJZ je organ v celoti zavrnil, saj zahtevane informacije ne predstavljajo informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ.
Prosilec se je zoper odločbo pravočasno pritožil in navedel, da se pritožuje zoper zavrnitev obravnave in odgovora ter pojasnila s strani predsednice sodišča, ki se v izgovor sklicuje na nekaj, kar ni bilo predmet zahteve. Navaja, da njegov dopis z dne 11. 3. 2014 na organ ni bil posredovan zaradi informacije javnega značaja, temveč je bil namen dopisa obelodaniti in dobiti utemeljen odgovor zaradi dolgotrajnosti obravnave brezplačne pravne pomoči v konkretni zadevi. S sklicevanjem na nekaj, kar ni bilo zahtevano in z izogibanjem dajanja odgovora, organ ni podal odgovora, stališča in argumentov za dolgotrajnost postopka brezplačne pravne pomoči, kot izhaja iz njegovega zahtevka. Prosilec zato meni, da je pritožba utemeljena in pričakuje, da se preveri in ugotovi ter poda odgovor glede dejanskega stanja dolgotrajnosti postopka obdelave prošnje za brezplačno pravno pomoč za ………….. Prosilec navaja še druga dejstva, ki za pritožbeni postopek po ZDIJZ niso relevantna.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom z dne 27. 3. 2014, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Naknadno je organ posredoval dokumente, potrebne za reševanje pritožbe.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Uvodoma se je Pooblaščenec opredelil do tistega dela zahteve in pritožbe, ki je prosilec ni vložil na podlagi 39. člena Ustave RS (ki je konkretiziran v ZDIJZ), ampak na podlagi Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 73/07–UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s tem pojasnjuje, da ne more in ne sme ukrepati, ker to področje ne sodi v njegovo pristojnost. ZPP v 150. členu določa, da imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeležene. Spis v elektronski obliki imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati tudi v elektronski obliki v informacijskem sistemu, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. Drugim osebam, ki imajo opravičeno korist, se lahko dovoli pregled in prepis posameznih spisov. Dokler postopek teče, dovoli to predsednik senata, potem ko je končan, pa predsednik oziroma predstojnik sodišča oziroma delavec na sodišču, ki ga ta določi. Stranke imajo pravico v informacijskem sistemu spremljati potek postopka. Navedena določba ZPP se nanaša na pravico strank v sodnem postopku oziroma na tistega, ki izkaže upravičeno korist do pregleda in prepisa spisa v konkretni zadevi, ZDIJZ pa ureja pravico vsakogar, da dostopa do različnih dokumentov - informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci. Gre za različni pravni podlagi in za urejanje dveh različnih pravic – na eni strani za pravico dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena Ustave RS, na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena Ustave RS.
Ker je organ ugotovil, da prosilec ni stranka postopka za brezplačno pravno pomoč in ker je prosilec zahteval dokazila za dolgotrajnost postopka, je organ ravnal pravilno, ker je vlogo prosilca z dne 11. 3. 2014 obravnaval kot zahtevo po ZDIJZ. V skladu s tretjim odstavkom 17. člena ZDIJZ namreč prosilcu v zahtevi ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Po pregledu zahteve Pooblaščenec ugotavlja, da je organ zahtevo prosilca z dne 11. 3. 2014 utemeljeno obravnaval kot zahtevo po ZDIJZ. Glede na navedeno so pritožbene navedbe, da je organ odločil o nečem, kar ni bilo predmet zahteve, neutemeljene.
Ker je prosilec poleg dokazil, zahteval tudi odgovore, stališča in pojasnila glede dolgotrajnosti konkretnega postopka brezplačne pravne pomoči, Pooblaščenec pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa Pooblaščenec opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja namreč predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem dajati oz. pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. V tem delu Pooblaščenec opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.
Ker je prosilec zahteval tudi dokazila, je Pooblaščenec organ pozval, da posreduje dokumente, iz katerih izhajajo razlogi za dolgotrajno reševanje zahteve …………………. za brezplačno pravno pomoč. Na podlagi odgovora organa in posredovanega spisa opr. št. Bpp 476/2013 je Pooblaščenec ugotovil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokazili. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil ugotovitvam in navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, vendar jih ne posreduje oz. ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.
Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusita tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga oz., da prosilcu poda odgovor glede dolgotrajnosti določnega postopka. Kot že navedeno so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari odgovor ali dokumente, iz katerih izhajajo razlogi za dolgotrajnost postopka za brezplačno pravno pomoč. Prav tako Pooblaščenec ni pristojni organ za ugotavljanje nepravilnosti v delovanju organa, zato so pritožbene navedbe tudi v tem delu neutemeljene.
Upoštevaje zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da je organ pravilno odločil ter zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici, Kidričeva 1, 5000 Nova Gorica, št. Su 31/2014 z dne 17. 3. 2014. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka