Prosilec - Davčna uprava RS
+ -Številka: 090-62/2014/3
Kategorije: Davčna tajnost, Test interesa javnosti
POVZETEK:
Prosilec je zahteval dokumente v zvezi s postopkom izvedbe davčnega nadzora v občini glede uporabe službenega vozila. Organ je zahtevo v celoti zavrnil iz razloga izjeme davčne tajnosti. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da gre za dokumente, ki predstavljajo davčno tajnost, vendar je postopek davčnega nadzora pravnomočno zaključen, zato je dopustno uporabiti test interesa javnosti. V obravnavanem primeru so močno izražene okoliščine, ki so v prid interesu javnosti, tehtanje vseh okoliščin v danem primeru pa je Pooblaščenca pripeljalo do zaključka, da je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij močnejši od interesa, da se zahtevane informacije zavarujejo zaradi varovanja davčne tajnosti.
ODLOČBA:
Številka: 090-62/2014/3
Datum: 5. 6. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2 in 23/2014; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………….. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Davčne uprave RS, Generalnega davčnega urada, Šmartinska cesta 55, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-31/2012-2 z dne 23. 12. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Davčne uprave RS, Generalnega davčnega urada, št. 090-31/2012-2 z dne 23. 12. 2013 odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo:
- sklepa Davčnega urada Novo mesto št. DT-0610-4479/2012-1-12-210-05 z dne 14. 10. 2012,
- zapisnika Davčnega urada Novo mesto št. DT-0610-4479/2012-3-12-210-05 z dne 18. 12. 2012, pri čemer je organ dolžan prekriti:
- davčno številko, EMŠO ter stalno in začasno prebivališče župana v šestem odstavku na 2. strani in tretjem odstavku na 14. strani;
- navedbo podjetja, v katerem je župan redno zaposlen, v drugem odstavku na 4. strani in zadnjem odstavku na 10. strani;
- odločbe Davčnega urada Novo mesto št. DT-0610-4479/2012-6-12-210-05 z dne 16. 1. 2013, pri čemer je organ dolžan prekriti:
- navedbo podjetja, v katerem je župan redno zaposlen, v osmem odstavku na 4. strani in sedmem odstavku na 11. strani;
- davčno številko župana na 24. strani ter
- pritožbe Občine Žužemberk zoper odločbo št. DT-0610-4479/2012-6-12-210-05 z dne 16. 1. 2013.
2. Pritožba prosilca se zavrne v delu, v katerem mora organ v posredovanih dokumentih v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekriti varovane osebne podatke.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 6. 9. 2013 na Ministrstvo za finance vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval, da se mu v zvezi s postopkom izvedbe davčnega nadzora v Občini Žužemberk posredujejo naslednji dokumenti:
1. fotokopija sklepa št. DT-0610-4479/2012-1-12-210-05 z dne 14. 10. 2012,
2. fotokopija zapisnika št. DT-0610-4479/2012-3-12-210-05 z dne 18. 12. 2012,
3. fotokopija odločbe št. DT-0610-4479/2012-6-12-210-05 z dne 16. 1. 2013,
4. fotokopija pritožbe Občine Žužemberk zoper odločbo št. DT-0610-4479/2012-6-12-210-05 z dne 16. 1. 2013,
5. fotokopija odločbe, s katero je Ministrstvo za finance kot drugostopenjski pritožbeni organ odločilo o pritožbi Občine Žužemberk zoper odločbo št. DT-0610-4479/2012-6-12-210-05 z dne 16. 1. 2013.
Ministrstvo za finance je ugotovilo, da z dokumenti, navedenimi pod točkami 1. do 4. ne razpolaga, zato je skladno z 20. členom ZDIJZ zahtevo v tem delu, z dopisom št. 090-28/2013/3 z dne 24. 9. 2013, odstopilo organu v pristojno reševanje.
Organ je o zahtevi prosilca pod točkami 1 – 4 odločil z odločbo št. 090-31/2012-2 z dne 23. 12. 2013, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ citiral 5. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. Organ je nadalje navedel, da Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11-UPB4 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDavP-2) določa, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Organ je ugotovil, da so zahtevani podatki davčna tajnost ter da je oznaka pravilna. Le zahtevani dokument pod točko 4 zahteve (pritožba Občine Žužemberk zoper odločbo št. DT-0610-4479/2012-6-12-210-05 z dne 16. 1. 2013) sam sicer ne nosi označbe davčna tajnost, saj gre za vlogo stranke v davčnem postopku, ki se hrani v izvirni obliki in vsebini, vendar pa glede na vsebino in izrecno določbo 15. člena ZDavP-2, ta predstavlja varovano davčno tajnost. Nadalje je organ ugotovil, da ne obstaja prevladujoč javni interes po javnem razkritju zadeve, ki bi bil tehtnejši od javnega interesa in pravice davčnih zavezancev po varovanju davčne tajnosti ter hkratne pravice fizičnih oseb, omenjenih v zahtevanih dokumentih, do varovanja zasebnosti. Organ je prosilcu pojasnil še druge možnosti dostopa do zahtevanih informacij (pri Občini Žužemberk, kot občinski svetnik, …).
Prosilec se je zoper odločbo pravočasno pritožil. V pritožbi je povzel odločitev organa, nato pa navedel, da pritožbo vlaga na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker se zahteva nanaša na opravljeni inšpekcijski nadzor v zvezi z ugotovitvami inšpektorja o uporabi službenega vozila v Občini Žužemberk, je po njegovem mnenju organ spregledal dejstvo, v zvezi s čim in kdo je v konkretnem primeru davčni zavezanec. To sta Občina Žužemberk in župan kot občinski funkcionar. Službeno vozilo namreč uporablja nepoklicni župan občine v privatne namene. Župan ni zaposlen na občini, temveč funkcijo župana opravlja kot nepoklicni funkcionar, za kar prejme nadomestilo za opravljanje funkcije, zaposlen pa je v privatnem podjetju. S pridobitvijo zahtevanih dokumentov želi preveriti, ali je uporaba službenega vozila občine, s strani župana, za privatne namene, v skladu z veljavno zakonodajo (plačevanje bonitet, pisanje potnih nalogov,…). Službeno vozilo je bilo kupljeno iz javnih sredstev, uporablja ga župan kot občinski funkcionar in ker se potni stroški izplačujejo iz občinskega proračuna, gre za podatke o porabi javnih sredstev ter podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. Ker je razkritje zahtevanih informacij v javnem interesu, so na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ izpolnjeni vsi pogoji, da se dostop do informacij dovoli. Prosilec še predlaga, da Pooblaščenec uporabi test interesa javnosti, pri čemer je pomembno tudi dejstvo, da je davčni nadzor zaključen.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-31/2013-4 z dne 21. 3. 2014, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Predmet pritožbenega postopka so sklep Davčnega urada Novo mesto, št. DT-0610-4479/2012-1-12-210-05 z dne 14. 10. 2012, zapisnik Davčnega urada Novo mesto, št. DT-0610-4479/2012-3-12-210-05 z dne 18. 12. 2012, odločba Davčnega urada Novo mesto, št. DT-0610-4479/2012-6-12-210-05 z dne 16. 1. 2013 ter pritožbe Občine Žužemberk zoper odločbo št. DT-0610-4479/2012-6-12-210-05 z dne 16. 1. 2013. Vsi dokumenti, razen pritožbe Občine Žužemberk, so vidno označeni z oznako »davčna tajnost«.
Ker zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali obstaja katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ je zahtevo zavrnil zaradi obstoja izjeme po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedena izjema določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. ZDavP-2 v 8. členu določa, da se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. V prvem odstavku 15. člena (z naslovom davčna tajnost) je določeno, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Nadalje 16. člen ZDavP-2 (z naslovom dolžnost varovanja davčne tajnosti) določa, da uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe. Pojem zaupnosti davčnega postopka je v celoti vezan na davčno tajnost. Na navedeno kaže tudi načelo tajnosti postopka iz zgoraj omenjenega 8. člena ZDavP-2, po katerem se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. Teorija šteje obravnavo podatkov v davčnem postopku v režimu davčne tajnosti celo za načelo (Zakon o davčnem postopku s komentarjem, dr. Tone Jerovšek in soavtorji, Ljubljana 2008). Po ZDavP-2 sklop pravil od 15. člena naprej tako operacionalizira načelo tajnosti (glej 8. člen ZDavP-2 – načelo tajnosti podatkov). Načelo tajnosti podatkov ščiti zavezanca za davek pred razkritjem njegovega materialnega položaja, ki je razviden iz davčnih podatkov, ali se o njem lahko sklepa. V konkretnem primeru gre za podatke o zavezancu za davek, ki jih je organ zbral v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora. To pomeni, da gre v konkretnem primeru za podatke, ki jih prvi odstavek 15. člena ZDavP-2 z generalno klavzulo označuje kot »podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ«. Z omenjeno določbo je zakonodajalec začrtal zelo široko pojmovanje davčne tajnosti. Po tej določbi so pogoji za obstoj davčne tajnosti, da:
1. s podatki razpolaga davčni organ (organ, pristojen za odmero in izterjavo davkov, ki je v konkretnem primeru Davčna uprava Republike Slovenije),
2. gre za podatke, ki se nanašajo na davčnega zavezanca (v konkretnem primeru na Občino Žužemberk, ki je zavezanka za davek),
3. gre za podatke, ki so v zvezi z davčno obveznostjo (v konkretnem primeru v zvezi z davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve).
Vsi trije pogoji so torej v konkretnem primeru izpolnjeni. ZDavP-2 v prvem odstavku 17. člena določa, da mora biti vsak podatek oziroma vsak dokument ali zbirka podatkov, ki vsebuje podatke, ki so davčna tajnost, vidno označen kot tak, razen če minister, pristojen za finance, s predpisom iz petega odstavka tega člena določi drugače. V konkretnem primeru so zahtevani sklep Davčnega urada Novo mesto, št. DT-0610-4479/2012-1-12-210-05 z dne 14. 10. 2012, zapisnik Davčnega urada Novo mesto, št. DT-0610-4479/2012-3-12-210-05 z dne 18. 12. 2012 in odločba Davčnega urada Novo mesto, št. DT-0610-4479/2012-6-12-210-05 z dne 16. 1. 2013 vidno označeni z oznako »davčna tajnost«.
Z oznako davčna tajnost pa ni opremljena zahtevana pritožba Občine Žužemberk zoper odločbo št. DT-0610-4479/2012-6-12-210-05 z dne 16. 1. 2013. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tudi zahtevana pritožba kljub temu, da ne nosi oznake »davčna tajnost«, opredeljena kot davčna tajnost. Pooblaščenec navaja, da posebno označevanje davčne tajnosti ni materialno pravni pogoj (element) pojma davčne tajnosti. Določbe 17. člena se ne nanašajo na opredeljevanje pojma davčne tajnosti oziroma se ne nanašajo na določanje pogojev za obstoj davčne tajnosti, pač pa urejajo zgolj nekatere vidike ukrepov in postopkov za varovanje davčne tajnosti. Na to kaže tudi naslov 17. člena - ukrepi in postopki za varovanje davčne tajnosti pri davčnem organu. Navedeno stališče je še toliko bolj utemeljeno s samo formulacijo prvega odstavka 17. člena – obveznost označevanja se nanaša na podatke, ki so že (!) davčna tajnost v skladu s 15. členom. S samo označitvijo torej podatki ne pridobijo statusa davčne tajnosti oziroma povedano drugače, za obstoj davčne tajnosti je ključno le vprašanje, ali je določene podatke mogoče uvrstiti pod generalno klavzulo iz prvega odstavka 15. člena.
Pooblaščenec je na podlagi vsega navedenega zaključil, da je v konkretnem primeru podana izjema po 5. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
ZDIJZ pri obravnavani izjemi ne zahteva izvedbe škodnega testa, temveč se lahko organ sklicuje na izjemo iz 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ vedno, ko gre za podatke, ki izpolnjujejo v prejšnjem odstavku navedene pogoje, ki izhajajo iz določb ZDavP-1. Varstvo davčne tajnosti je torej po ZDIJZ absolutna izjema. Do takšnega zaključka vodi tudi 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki sicer določa, da se ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (v katerem so navedene izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, pri čemer pa to ne velja za primere iz 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zaradi navedenega podatkov iz zahtevanih dokumentov, ki v celoti predstavljajo davčno tajnost, ni dopustno razkriti na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, četudi bi jih lahko opredelili kot podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije, na kar je sicer opozoril prosilec v pritožbi. Ta del pritožbene navedbe prosilca za ta pritožbeni postopek torej ni pravno relevanten, zato se Pooblaščenec do njega ni posebej opredeljeval.
Prosilec v pritožbi predlaga, da Pooblaščenec v pritožbenem postopku uporabi test interesa javnosti in presodi, ali je javnemu interesu bolj zadoščeno z razkrivanjem ali z zapiranjem zahtevanih informacij. Določba drugega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so navedene izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen kadar gre za podatke iz 5. točke prvega odstavka, razen če je davčni postopek že pravnomočno končan oziroma je zavezanec za davek obveznost ugotovil v obračunu davka in ga ni plačal v predpisanem roku. Iz zapisane določbe izhaja, da se test interesa javnosti, v primerih, ko je ugotovljena izjema davčne tajnosti, lahko izvaja le, kadar je davčni postopek že pravnomočno končan oziroma je zavezanec za davek obveznost ugotovil v obračunu davka in ga ni plačal v predpisanem roku. Organ je dne 3. 6. 2014 pojasnil, in tako izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe, da je v zadevi inšpekcijskega nadzora - ponovni postopek Občine Žužemberk, postopek končan z odločbo št. DT-0610-4479/2012-13-12-210-05 z dne 10. 10. 2013. Na navedeno odločbo se zavezanec za davek ni pritožil. Navedeno pomeni, da so v konkretnem primeru predmet presoje dokumenti iz davčne zadeve, ki je pravnomočno zaključena, zato je dopustno uporabiti test interesa javnosti.
Kljub temu, da so zahtevani dokumenti davčna tajnost, je po presoji Pooblaščenca podan prevladujoč interes javnosti, da se zahtevani dokumenti razkrijejo. Kot že navedeno, se zahtevani dokumenti nanašajo na davčni inšpekcijski nadzor (davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve) pri davčnem zavezancu za davek, Občini Žužemberk. Podrobneje iz zahtevanih dokumentov izhaja, da je zavezanec za davek Občina Žužemberk, da je predmet dokumentov pravilnost zaračunavanja davka in prispevkov uporabe službenega vozila Občine Žužemberk v zasebne namene in, da službeno vozilo uporablja župan občine Žužemberk, ki posle župana opravlja nepoklicno. Iz navedenega izhaja, da je vsebina zahtevanih dokumentov v zvezi s porabo javnih sredstev in opravljanjem javne funkcije. Vsebina zahtevanih dokumentov se ne nanaša na posameznika kot fizično osebo, temveč na Občino Žužemberk, kot zavezanko za davek in organ lokalne skupnosti, ki bi že pojmovno moral delovati transparentno. Pooblaščenec je ugotovil, da so se s problematiko pravilnega zaračunavanja davkov in prispevkov, v zvezi z uporabo službenega vozila, ukvarjale tudi druge nadzorne institucije (npr. Komisija za preprečevanje korupcije - https://www.kpk-rs.si/upload/datoteke/Microsoft%20Word%20-%20%C5%BDu%C5%BEemberk%20-%20za%20objavo.pdf), zato se sprožajo polemike o tem, ali je delovanje Občine Žužemberk in organa na tem področju pravilno in zakonito. Po oceni Pooblaščenca je nedvomno v javnem interesu, da se razkrijejo podatki o tem, kako Občina Žužemberk razpolaga in upravlja s stvarnim premoženjem (službenim vozilom) in kako nadzorne institucije (organ) opravljajo svoje delo nadzora. Opaziti je namreč, da se v javnosti vzbuja nezaupanje v delo Občine Žužemberk, da problematika plačevanja davkov in prispevkov v zvezi z uporabo službenega vozila Občine Žužemberk traja že od leta 2007 in da so tudi že bile ugotovljene kršitve v zvezi s tem. Po oceni Pooblaščenca je vsekakor pomembno in v javnem interesu, da javnost lahko preveri, ali Občina Žužemberk smotrno, racionalno in zakonito razpolaga s svojim premoženjem, spoštuje davčno zakonodajo in, ali je od leta 2007, ko so bile ugotovljene prve kršitve, kaj ukrepala in nepravilnosti odpravila. Po drugi strani ima javnost pravico videti, kako je organ, kot nadzorna davčna institucija, postopal in kakšne ukrepe je sprejel. Kot že omenjeno, so zahtevane informacije neposredno povezane s porabo javnih sredstev in z vprašanjem gospodarnega in preglednega upravljanja s stvarnim premoženjem občine. Pooblaščenec pri tem tudi pojasnjuje, da je z vidika nadzora javnosti nad porabo javnih sredstev v konkretnem primeru pomembna t.i. nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je tudi v tem, da mora biti javnosti dana možnost, da preveri, kako organ upravlja s stvarnim premoženjem. Da je prav nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja ena od najpomembnejših funkcij, navajajo tudi avtorji Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Cit. »Druga pomembna funkcija pravice do dostopa do informacij je v tem, da omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave.« (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 72).
Pri presoji testa interesa javnosti je Pooblaščenec upošteval namen omenjenega testa, ki se kaže predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev in seveda pri zadevah, ki so pravno regulirane. Pri izvajanju testa javnega interesa je treba upoštevati situacije, v katerih je izražena potreba po odgovornosti in transparentnosti odločanja, obenem pa tudi situacije, ki sprožajo javno razpravo. Glede na navedeno je Pooblaščenec prišel do ugotovitev, ki so tehtnico nagnile v prid razkritja zahtevanih dokumentov. Bistveno za to je dejstvo, da so zahtevani dokumenti povezani z odmevnimi (tudi medijsko) temami, ki kažejo na nepravilnosti Občine Žužemberk pri razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem in posledično so ti dokumenti postali tudi predmet javne razprave. Sama vsebina dokumentov se nanaša na pravilnost obračuna davkov in prispevkov v zvezi z uporabo službenega vozila za zasebne namene, kar je pravno regulirano (ZDavP-2, Zakon o dohodnini, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju). Pooblaščenec na podlagi navedenega ugotavlja, da je nedvomno v interesu javnosti, da se ugotovi, kako občina obračunava davke in prispevke iz naslova uporabe službenega vozila za zasebne namene, saj so stopnje davka in prispevkov pravno regulirane (predpisane). S tem, da se javnosti onemogoči seznanitev z zahtevanimi dokumenti, se namreč onemogoči celovita javna razprava o pravilnosti in zakonitosti konkretnega razpolaganja z javnimi sredstvi, ker javnost v tem primeru ni v celoti seznanjena z vsebino dokumentov, ki so ključnega pomena v razpravi. Le ob seznanitvi s celotno vsebino zahtevanih dokumentov lahko javnost presoja, ali je uporaba službenega vozila župana, ki funkcijo župana opravlja nepoklicno, zakonita in ali so posledično bili pravilno obračunani davki in prispevki iz tega naslova. S tem javnost lahko izvaja nadzorno funkcijo, ki ji jo daje ZDIJZ.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da so v obravnavanem primeru močno izražene okoliščine, ki so v prid interesu javnosti, tehtanje vseh okoliščin v danem primeru pa Pooblaščenca pripelje do zaključka, da je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij močnejši od interesa, da se zahtevane informacije zavarujejo zaradi varovanja davčne tajnosti. Ker je postopek davčnega inšpekcijskega nadzora pravnomočno zaključen, z razkritjem zahtevanih dokumentov organu in Občini Žužemberk tudi ne bi nastala nobena škoda.
Pooblaščenec še pojasnjuje, da se v zahtevanih dokumentih nahajajo tudi osebni podatki, in sicer ime in priimek davčne inšpektorice, župana, direktorja občinske uprave in drugih zaposlenih na Občini Žužemberk. Navedeni osebni podatki so osebni podatki posameznikov, ki so vsi javni uslužbenci ali funkcionarji, zato ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov in jih je dopustno razkriti, na podlagi določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Osebni podatki župana Občine Žužemberk, kot so naslov (stalno in začasno prebivališče), davčna številka in EMŠO ter podatek, kje je zaposlen (ker funkcijo župana opravlja nepoklicno), pa so varovani osebni podatki (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) in jih je organ dolžan, ob uporabi instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ), na zahtevanih dokumentih prekriti.
Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil ter sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka